Reka, vnuki, kolo

     Dva dneva sta bila namenjeni pohodniško raziskovalnem izletu z vnukoma, danes pa tradicionalno kolesarjenje po meni ljubi trasi Škofja Loka-Kladje-Cerkno-Most na Soči- vedno lepa Baška grapa- Petrovo Brdo in nazaj v Škofjo Loko.

hribčki nad Cerknim

voda v Mostu na Soči me vedno navduši s svojo tako zelo intenzivno zeleno barvo

in prelepa pa kar malce zapostavljena Baška Grapa

Petrovo Brdo

in res dober kremast sladoled v slaščičarni Mesec v Škofji Loki

    Z vnukoma pa smo raziskovali bližnji gozd, imeli na lepi jasi malico, se podali do Sore, šli do mesta in v paviljonu grajskega vrta imeli malico, si ogledali razstavo podjetja Sitar ki izdelujejo žige, se povzpeli na Hribc´ od koder je prelep razgled na staro mesto in grad, iskali lepe kamne po nabrežju Sore, hranili račke, risali, namakali noge, skratka uživali.

počitek na jasi za malico

ob Sori smo hranili račji par

srčkast kamen

v grajskem vrtu smo imeli prigrizek v paviljonu

pogled iz Hribca

namočili roke in noge v Sori

risali na kamne

in napisali vtise v pohodniški dnevnik

Dve tanjši oddeji

     Z leti sem postala lahko bi rekla bolj racionalna, kreativnejša, manj potrošniško naravnana, pa naj bo to pri hrani, ročnih delih, dekoracijah, opremi doma... Ko imam neko idejo, poizkušam to narediti, sešiti, splesti iz materialov, ki jih imam doma. Seveda so bila leta ko sem bila neustavljiva pri t.i. hrčkanju 😉 oziroma nakupovanju in kopičenju zalog in sem bila neustavljiva v trgovinah z materialom za ustvarjanje. Tega sedaj že leta ni več (sama sreča, da me je srečala pamet) in sedaj porabljam stare zaloge. Seveda mi pri kakšnem projektu zmanjka določenih materialov in te pač dokupim. Na primer pri šivanju različne medvloge, pa polnila za okrasne blazine, sukance, igle... Sreča je tudi da ima hči prav tako rada šivanje in se še veliko bolj spozna na materiale, pa ravno v tistem obdobju je kot sem bila jaz nedolgo nazaj in če mi česa zmanjka zlahka dobim v "domači trgovini"😄.

    Torej da ne dolgovezim, tokratni projekt je bil šivanje dveh poletnih, oziroma tanjših odej. Idejo mi je dala prijateljica, ki mi je pred kratkim prinesla ogromno blaga iz nekdanje tovarne BPT Tržič. Sama ga ni želela uporabiti, čeprav tudi sama šiva krasne otroške odejice in igrače, jaz hrček😂, pa sem ga bila neizmerno vesela. Res kvalitetno blago, iz katerega sem sešila kar nekaj kuhinjskih krp, prevlek za okrasne blazine, vrečk za nabiranje zelišč in še bi lahko naštela.

    Uporabila sem blago  t.i. vafel, ki se najpogosteje uporablja za kuhinjske krpe.

    Najprej sem si zamislila, da enostavno sešijem sendvič, zgoraj vafel, vmes medvloga in za hrbet prav tako vafel, pa sem ugotovila da bi bilo to čisto predebelo za lahko poletno odejo.

 

Zgornji del sem sešila iz bombažnega blaga različnih barv (kvadrat 9/9 inch),

 potem pa medvloga in za hrbet vafel. 

Vse skupaj sem prešila, obrezala na širino spodnjega dela-hrbta.

Za zaključek pa okrasni rob, na eni strani prišit strojno , na drugo po celem obodu ročno.

Po dobrem tednu sta odeji narejeni velikosti  115/215.

Seveda pa pri meni brez srčkov ne gre. Na spodnji, hrbtni del sem jih prišila, ročno.

Sedaj je čas, da nam vreme postreže z bolj prijaznimi temperaturami in da zimske odeje zamenjam z letnimi.

  

Slano in sladko

     Ob slabem vremenu imam vedno željo po pecivu ,nisem izbirčna in mi je vseeno slano ali sladko. Odvisno od priložnosti oziroma želje, za po kosilu sladko, za prigrizek slano. Seveda pa moram za tista peciva kjer uporabim drožni nastavek to planirati vsaj dva dni prej, ker te vrste peka zahteva daljši postopek.

    Tokrat sem za prigrizek spekla slane preste. Take velike, mehke, zlato rumeno zapečene, posute z grobo soljo (recept je iz knjige avtorice Anite Šumer). Poleg se prileže kozarec piva.

Za sladki prigrizek po današnjem kosilu, pa sladke princeske oziroma princes krofi. Polnjene z jajčno kremo in stepeno smetano, po vrhu pa na rahlo popršene s sladkorno moko.

Recept sem prebrala na spletu v Odprti Kuhinji.

Sedaj je pa skrajni čas, da se vreme izboljša da grem malce "brskat" po vrtu, ali pa na kolo, tek, karkoli, samo da se odmaknem od pečice. Ker če se bo tako kislo vreme nadaljevalo, bom od pomanjkanja gibanja, peke in zaužitja pekovskih izdelkov postala en mehak, velik, okrogel krof 🤣. 

  

Eno samo zdravje😊

     Še pred to konkretno ohladitvijo sem uspela nabrat regratove cvetove in ozkolistni trpotec. Iz regrata sem skuhala "regratov med", nekaj sem ga naložila med plasti sladkorja in pustila da čas naredi "svoje". Vem da je boljše oziroma bolj zdravilno, da bi jih vložila v med, vendar sem vso domačo zalogo porabila za trpotec. Le tega sem drobno nasekljala ter naložila v kozarec med plasti cvetličnega medu. Ta kozarec naj bi zakopala v zemljo na globino vsaj 30 cm za obdobje treh mesecev in potem precedila, da dobim zdravilen trpotčev sirup. Menda v zemljo zaradi stabilne temperature. Jaz sem to poenostavila, kozarec zavila v aluminijasto folijo ter shranila v klet. Bomo videli-delam prvič. Sem pa zasledila priporočilo Sanje Lončar, kako konzervirati te pripravke-sirupe, kar bi preprečilo, da bi le ti zavreli, sploh če smo jih naredili z medom. Ona priporoča dodatek eteričnih olj (na 1dc 4-8 kapljic eteričnega olja, janeža, koromača ali evkaliptusa).  

Sobotno jutro

     Dišeča kuhinja po jutranji peki,

sveže sončno jutro,

končno obula tekaške copate, 

prve šmarnice, 

tišina gozda, travnika, ptičje petje in moje dihanje,

tako zelo, zelo zeleno, v hribih pa še malce belo,

srčki me spremljajo povsod,

regrat je že odcvetel,

in potem nagrada 

 domač metin čaj, z regratovim medom in limono,

pa jutranji kruh z domačim maslom in marelično marmelado

njam