Prava zima

 Za mene ni lepšega kot to da gledam skozi okno kako naletava sneg, kateri zaduši ves hrup in upočasni vedno hiteče ljudi, pokrajino pa prekrije mehka, puhasta, debela snežna odeja; ko si skuham dober, vroč ingverjev čaj z limeto in uživam ob prebiranju nove knjige, ki še diši po tiskarskem črnilu, ko sedim v svojem najljubšem naslonjaču in pletem, ob pogledu skozi okno pa je zunaj prava zimska idila.

Proti večeru pa se vsi zberemo na dvorišču in s skupnimi močmi počistimo novozapadli sneg, nato pa se za zaključek dneva posladkamo še s pregrešno dobro vročo čokolado.

Tak idealen dan je bil dva dni nazaj, žal pa je včeraj skozi cel dan padal dež in to močno, danes pa se skozi oblake celo kaže sonce.

Odeja se je stanjšala ampak za veselje vnučkom jo je pa še ostalo in pa za lep spomin v tej objavi.

Zimska idila

 Od včerajšnjega prvega teka s smučmi so naju zjutraj bolele tako noge kot roke vendar bi bil glede na jutranjo vremensko napoved pravi greh ostati doma.

In res ni nama bilo žal. Že ko sva se na avtocesti obrnila proti Jesenicam se je videlo da je v Zgornjesavski dolini lepo vreme, da bo pa mrzlo sva pa tako ali tako pričakovala. 

V Ratečah naju je pričakala prava zimska idila, mraz, sneg, sonce in urejene proge. Čudovito, pozabila sva na vse bolečine, take dni je pač potrebno čimbolj izkoristiti in to zjutraj ko še ni veliko tekačev na progi. In sva ga , izkoristila mislim , kajti dan je bil čudovit o tem pa naj vsak presodi po spodnjih posnetkih.

In ko sva se opoldan vračala proti domu, so redarji in policisti v Ratečah obračali avtomobile nazaj proti Kr. Gori kajti v Planici in Ratečah ni bilo več prostih parkirnih mest. Pa naj še kdo reče da ljudje ne pogrešajo gibanja in narave navkljub virusu.

Iz dežja na sneg

 Praznični dan je, ko sem pa pogledala skozi okno je zjutraj padal dež kar se le da. Že prejšnji večer sva se zmenila da se zapeljeva do Kranjske gore, če bodo proge kolikor toliko urejene bova vzela še tekaške smuči, sicer se bova pa podala peš do Tamarja. 

In res zjutraj sva se kar hitro spakirala, vzela še malce čaja in nekaj peciva in se v turobnem deževnem jutru podala poiskat sneg.

Do Jesenic niti dišalo ni še po snegu, le malce se je nakazoval med dežjem, ker je tu in tam padla kakšna snežinka in tudi travniki v Dovjem so bili že rahlo popršeni s snegom. Bolj ko sva se bližala Kranjski gori bolj zimska pokrajina naju je spremljala. V Ratečah pa ni bilo o dežju ne duha in sluha. Vse naokoli bela snežna odeja no in tudi tekaške proge so bile kar zadovoljive. Na utrjeno površino je padlo okoli pet cm novozapadlega snega. Proti Italiji je bila prava zimska pravljica, malo ljudi in snežinke so zopet pričele naletavati. Po slabih dveh urah je že krepko snežilo, midva pa sva bila tudi zadovoljna z aktivnim tekaškim dopoldnevom. Za konec še postanek v Kranjski gori kjer so bila smučišča žal zaradi vladne uredbe zaprta, je pa bil živahen živžav poln mladih družin z otroki, kateri so se sankali in uživali v snežnih radostih.

  

Kljub vsemu praznično...

 Danes bo božični večer. V teh čudnih časih, ko nas dnevno preko vseh medijev opozarjajo o socialni, človeški in ne vem še kakšni distanci je vseeno malce grenki priokus ob prihajajočih praznikih. Ne pogrešam trgovin in vsega blišča ter nakupovalne mrzlice od katere se že leta poizkušam distancirati, pogrešam pa socialni stik, druženje z bivšimi sodelavkami, prijatelji, sproščen klepet ob kavi, čaju ali kuhanem vinu, obisk kulturnih prireditev.
Ne ne pogrešam ognjemetov, norije ob prižiganju lučk in novoletnih srečanj v prenatrpanih mestnih središčih, pogrešam pa sproščen obisk knjigarn, listanje po knjigah ki skorajda še dišijo po tisku in srečo ter zadovoljstvo ko najdeš tisto pravo, jo kupiš in komaj čakaš da prideš domov si skuhaš čaj in jo v miru bereš.

Ampak dovolj je tega stokanja in jamranja in smiljenja samemu sebi. Kljub vsemu skušam v dom prinesti praznično pričakovanje. Z dobro glasbo, pa ne tiste leta na leta predvajane klasične božične uspešnice, ampak kakšen krasen umirjen blues, pa z božičnim dreveščkom kateri je pri nas že na leta domače izdelave (ga je naredil sin)iz lesa, okraski pa so prav tako leseni ptički oblečeni s servietno tehniko in pa različni šivani okraski iz filca prav tako domače izdelave.

Pod dreveščkom postavim jaslice, pa po hiši navesim nekaj okraskov in lučk nič kaj pretiranega. Seveda mora dišati po piškotih in kadilu, cimetu in pomarančah pa seveda po domačem zeliščnem čaju, ki nam s svojim vonjem prinese spomin na poletje, ko smo nabirali po hribih in ob morju različna zelišča in rožice.

Danes je zunaj deževno, nič kaj praznično vreme ampak ne glede na to prazniki so tu in kako lepe si bomo naredili je pa odvisno od nas samih.

Lep in miren božič vam želim.

kuhanje pomarančne marmelade (sem jo pač potrebovala za piškote z belo čokolado)

mehki medenjaki

klasični linški z mandeljni

in pa dišeči s čokolado, pimentom in orehi