četrtek, 30. oktober 2014

Ljubi kruhek

Tokrat sem ugodila tistemu delu družine katera ima rada belega brez raznih dodatkov semen, sadja, oreščkov, oliv, brez dodane polbele, črne moke...
Meni so sicer ljubši tiste druge vrste kruhi , se ne drobijo po nekaj dneh, so mi okusnejši, pa še bolj zdravi so ampak...



Sem pa spekla še kvašene cimetove polžke pa niso za na sliko ker so se mi ponesrečili. Saj so okusni vendar je izgled katastrofalen (po mojem sem jih na preohlapno zvila skupaj in plasti kar odstopajo).Ko ga primeš v roke izgleda kot kakšna vzmet . Moram ponovit vajo ha,ha...

sreda, 29. oktober 2014

Barvasto...

V teh dneh sem poleg pikčastih sešila še eno toaletno torbico v barvah. Enako kot ostale je podložena z mehkim polnilom in bombažnim platnom v naravni barvi.
Za popestritev sem našila manjši aplikaciji ter dodala lesen gumb.




nedelja, 26. oktober 2014

Jabolčna krostata

Sedaj ko je veliko jabolk, tistih domačih, drobnih, ne špricanih pa zato malo črvivih in "grintavih" in vendar tako okusnih je to pecivo kot nalašč.
Je enostavno za pripravo , pa še sezonsko. Morda bi lahko to pecivo pripravili tudi z drugim sezonskim sadjem (nisem še poizkusila), in bi bilo ravno tako okusno.
Torej potrebujemo:

zavitek listnatega testa, ali pa ga pripravimo sami za velikost pekača
1 kg jabolk (odvisno od pekača)
500ml sladke smetane
3 rumenjake
2 vanilij sladkorja
cimet
za premaz:
300 ml marelične marmelade
2 zamaška ruma

Testo razvaljamo na valikost pekača, ter ga prekrijemo z na tanke rezine narezanimi jabolki. Ti naj se prekrivajo (kot strešniki).
Vse to prelijemo z mešanico smetane rumenjakov in vanilij sladkorja. Po vrhu potresemo s cimetom. Pečemo cca 40 minut na 180 stopinj.



Pečeno premažemo z mešanico marelične marmelade ter ruma in pečemo še 5-10 minut.
Razrežemo ter ponudimo samo ali pa s kupčkom stepene smetane.




Sladek dober tek vam želim

sobota, 25. oktober 2014

Lovim ...

...zadnje lepe jesenske dni.
Ko imam polno glavo skrbi, ko ne vem kje naj najprej pričnem z delom, ko pridem iz službe brezvoljna in utrujena, ko se sprašujem kaj bo, če bo, ko bo ...takrat se usedem na kolo in se odpeljem v bližnji gozdiček. Tam najdem svoj mir, tišino, svojo srečo , tam nemirnosti ni več, tam so vse težave rešljive.
To je moje najboljše antistresno zdravilo.













četrtek, 23. oktober 2014

V znamenju pik

Najboljši antistresni program za mene je šport ali pa ustvarjanje. Ko sedim za šivalnim strojem pozabim na vse težave, slabe novice, slabo vreme...
Ker se bliža konec leta je potrebno misliti na kakšna doma narejena darilca. Lahko so to doma spečeni sladki piškoti, lično zapakirani, mogoče tople pletene rokavice, kapa, ali pa srčki polnjeni z dišečo posušeno sivko, male toaletne torbice, domača marmelada...
Moja darila so običajno taka, vendar je za to potrebno misliti že kakšen mesec pred koncem leta. Torej v teh dneh šivam toaletne torbice. Moram se pohvaliti, da sem kroj za njih izrisala ter kreirala čisto sama. Malo je bilo težav vendar sem bila na koncu z obliko in samim izdelkom kar zadovoljna.









ponedeljek, 20. oktober 2014

Učka v oktobru

Če smo imeli že poletje bolj kislo, so pa jesenski dnevi čudoviti. Tako modro nebo, kot ga poleti skoraj nikoli ne vidimo zaradi soparne meglice, pa čudovite zlato-oranžno-rumene barve listja, pa tista topla, mehka jesenska svetloba.
In take dni, ter vreme je bilo potrebno izkoristiti za že dolgo planiran kolesarski izlet na Učko. Plan je bil da se do Opatije zapeljemo z avtomobili, nekje parkiramo in nato hop na kolo.
Odhod je bil v nedeljo zgodaj zjutraj iz še meglene Loke, potem pa vožnja do Žirov in naprej proti Opatiji. Pa obvezni krajši postanek za dišečo kavico in nato naravnost do morja. Avtomobile smo pustili na parkirišču nad Opatijo se spustili do Matulj in potem seje začel dobrih dvajset kilometrov dolg vzpon na 1400 m visoko Učko.


Na začetku nas je spremljal še vonj bližnjega morja, nasadov sivke in rožmarina, malo višje pa so se nam odpirali prekrasni razgledi na Kvarnerski zaliv in otočke.







Cesta je široka lepo speljana z zmernimi nakloni (na nekaterih delih je označeno s 14 ali 15%), v zadnjih sedmih kilometrih pa se cesta zoži in vodi proti vrhu skozi bukove gozdove.
Proti koncu pa se nam zopet odprejo razgledi proti morju.



Asfalt je speljan vse do parkirišča ob antenah, tistih nekaj metrov do najvišje točke pa smo vlekli kolesa po makadamu vendar je bilo vredno truda.
Pogled na levo proti Kvarnerju, desno pa proti notranjosti Istre čudovito.









Bili smo v deželi kostanja-maronov pa jih nisem opazila nikjer ob cesti, no morda bo pa potrebno podvig ponoviti kdaj drugič še iz druge strani.



petek, 17. oktober 2014

Kako porabiti ostanke blaga

Pri kreativnem šivanju sem se naučila, da ne gre noben košček blaga v smeti. Vse lepo pospravljam v za to namenjeno škatlo. Ko imam pravo voljo in seveda čas iz teh koščkov šivam heksagone- šesterokotnike take majhne ali pa malo večje pač odvisno od velikosti ostankov.
Tokrat so bili moji heksagončki presneto majhni dobrih 2,5 cm v premeru in ko sem jih sestavila v rožice so imele le te v premeru cca 8 cm.
Sešila sem jih v celoto, odstranila papirnate šablonce, podložila, prešila obrezala. Pa ukrojila ter sešila toaletno torbico.