četrtek, 15. junij 2017

Madžarska...

Dvodnevni izlet z društvom Gaia. Prijetna družba, malo kaotičen in preveč natrpan program, veliko vožnje, lepo vreme; to naj bi bil opis v nekaj besedah.
Povzetek novi kraji, nova poznanstva, odklop od vsega za dva dni.















petek, 09. junij 2017

Poletna jutra

Poletje je čas ko se vozim s kolesom v službo. Dobrih deset kilometrov med polji ob železniški progi, s pogledom na okoliške griče. To je prelep trenutek dneva, ki ga preživim v tišini, na neprometni cesti, med travniki in polji, ko me spremlja vonj pokošenega sena in ptičje petje.
Čudoviti trenutki dneva, ko je svetloba najlepša in narava tako spokojna...








 

sreda, 07. junij 2017

Malce aplikacij in malce sivke

Prsti so me že srbeli od "ustvarjalne tišine" in potrebovala sem nekaj. Nekaj dela z iglo, sukancem, čutiti blago pod prsti...Tako sem sešila dve kuhinjski prijemalki ter z malimi šivi na njiju prišila dve aplikaciji. Preprosto, uporabno, rožasto...
In ker brez meni ljube sivke ne gre sem naredila še nekaj srčkov.
Ko ustvarjam sem neizmerno srečna, izgubim občutek za čas, vse je tako umirjeno, nobenega hitenja to je moj svet. Pa naj bo to vrt, ročna dela, peka ali šport vse to mi zapolni moj prosti čas.



ponedeljek, 05. junij 2017

Lenobno jutro

Včeraj sem si privoščila eno tako jutro.
Brez kolesarjenja, kajti kolesarila sem v soboto z dvema krasnima kolesarskima kolegica po Istri. Bilo je nepopisno lepo, povsod je čudovito dišalo, spremljali so nas krasni razgledi, no seveda je bilo tudi malo naporno pa vroče vendar to odtehta vse lepe spomine.
Tako sem si lahko brez slabe vesti v lepem sončnem jutru privoščila ležeren zajtrk na vrtu, pa malo pobrskala med rožicami in ker je bil pozno popoldan na sporedu piknik, sem si v času kosila privoščila ob branju knjige še kozarček vina.
Lenobna nedelja mi na vsake toliko časa pride kar prav...





Ojoj šele sedaj sem opazila da imam na fotografijah meglen madež. No sedaj je kar je.



torek, 30. maj 2017

Jagodni džem in metin sirup

V tem tednu je sezona jagod na višku, pa še toplo in sončno vreme jim gre na roko in vsak dan doda nekaj k njihovi sladkobi in čudoviti barvi
Sladke, sočne, pa tako lepe rdeče barve, da o vonju, ki je napolnil avto, ko sem jih peljala domov iz bližnje kmetije sploh ne bi govorila.
To je čisto nekaj drugega kot tiste uvožene, brez okusa in sladkobe, brez vonja in blede barve, katere pripeljejo v trgovske centre iz Španije, Italije ali celo kakšne še bolj oddaljene dežele.
Smo se jih kar najedli, pa marmelado in džem sem skuhala in še jih bom šla iskat ker so res dobre in domače.




Ni boljšega zajtrka kot je košček domačega rženega kruha, z domačim maslom in krepko žlico sveže kuhanega jagodnega džema. Poleg pa skodelica dobre kave servirano na vrtni mizi v čudovitem sobotnem jutru.


In ker je tudi poprova meta v polnem rastju, sem po receptu sodelavke naredila še metin sirup. V vročih poletnih dneh, ki prihajajo se prileže dobro ohlajen z dodatkom mete in rezinami limone.
Pa še recept:
cca 1 liter narezane mete
2 litra vode in 2 kg sladkorja zavri in ohladi toliko da je mešanica še mlačna. Dodaj meto dve citronki in 4 narezane bio limone. Vse skupaj pusti stati 24 ur nato precedi v steklenice in shrani v hladen temen prostor.





nedelja, 14. maj 2017

Moje Dobrave

Tako imenujem gozdnati predel na Sorškem polju. Domačini jih imenujejo Dobrave, jaz pa "moje Dobrave". Moje pa zato, ker so me pred leti, ko sem pričela s tekom zdravile. Vsakokrat ko sem imela prepolno glavo vsega sem se podala na tek ali pa s kolesom v Dobrave in tam sem našla svoj mir, obkrožene z zeleno barvo, mirom, ptičjim petje, samotnimi stezami, čudovitim vonjem gozda...
In tako je tudi danes, čeprav malo ali skoraj nič ne tečem in sem več na kolesu, vendar jih vsake toliko časa obiščem.
Še vedno me napolnijo z nekakšnim mirom in to prav potrebujem vsake toliko časa in še vedno so lepe in malo moje.










sreda, 03. maj 2017

Kjer se čas ustavi...

Istra, kamnita pokrajina se v tem času kaže v neštetih odtenkih zelene. Sonce še nima tiste uničujoče moči in naravo kar razganja od bujnega rastja, oči pa se kar ne morejo nagledati čudovitih pejsažev, ki jih slika s svojim velikim pomladnim čopičem. In ko vsemu dodamo še toplo sonce, vonj borovcev in morja so občutki popolni.
Obisk starih kamnitih mestec, posedanje na obali na toplem soncu, nešteto krasnih cest za kolesarjenje, ribiški praznik sardel, kremast sladoled, prebiranje knjige ob kozarcu dobrega vina, prijetno valovanje morja...to je hrana za mojo dušo.