Slano in sladko

     Ob slabem vremenu imam vedno željo po pecivu ,nisem izbirčna in mi je vseeno slano ali sladko. Odvisno od priložnosti oziroma želje, za po kosilu sladko, za prigrizek slano. Seveda pa moram za tista peciva kjer uporabim drožni nastavek to planirati vsaj dva dni prej, ker te vrste peka zahteva daljši postopek.

    Tokrat sem za prigrizek spekla slane preste. Take velike, mehke, zlato rumeno zapečene, posute z grobo soljo (recept je iz knjige avtorice Anite Šumer). Poleg se prileže kozarec piva.

Za sladki prigrizek po današnjem kosilu, pa sladke princeske oziroma princes krofi. Polnjene z jajčno kremo in stepeno smetano, po vrhu pa na rahlo popršene s sladkorno moko.

Recept sem prebrala na spletu v Odprti Kuhinji.

Sedaj je pa skrajni čas, da se vreme izboljša da grem malce "brskat" po vrtu, ali pa na kolo, tek, karkoli, samo da se odmaknem od pečice. Ker če se bo tako kislo vreme nadaljevalo, bom od pomanjkanja gibanja, peke in zaužitja pekovskih izdelkov postala en mehak, velik, okrogel krof 🤣. 

  

Eno samo zdravje😊

     Še pred to konkretno ohladitvijo sem uspela nabrat regratove cvetove in ozkolistni trpotec. Iz regrata sem skuhala "regratov med", nekaj sem ga naložila med plasti sladkorja in pustila da čas naredi "svoje". Vem da je boljše oziroma bolj zdravilno, da bi jih vložila v med, vendar sem vso domačo zalogo porabila za trpotec. Le tega sem drobno nasekljala ter naložila v kozarec med plasti cvetličnega medu. Ta kozarec naj bi zakopala v zemljo na globino vsaj 30 cm za obdobje treh mesecev in potem precedila, da dobim zdravilen trpotčev sirup. Menda v zemljo zaradi stabilne temperature. Jaz sem to poenostavila, kozarec zavila v aluminijasto folijo ter shranila v klet. Bomo videli-delam prvič. Sem pa zasledila priporočilo Sanje Lončar, kako konzervirati te pripravke-sirupe, kar bi preprečilo, da bi le ti zavreli, sploh če smo jih naredili z medom. Ona priporoča dodatek eteričnih olj (na 1dc 4-8 kapljic eteričnega olja, janeža, koromača ali evkaliptusa).  

Sobotno jutro

     Dišeča kuhinja po jutranji peki,

sveže sončno jutro,

končno obula tekaške copate, 

prve šmarnice, 

tišina gozda, travnika, ptičje petje in moje dihanje,

tako zelo, zelo zeleno, v hribih pa še malce belo,

srčki me spremljajo povsod,

regrat je že odcvetel,

in potem nagrada 

 domač metin čaj, z regratovim medom in limono,

pa jutranji kruh z domačim maslom in marelično marmelado

njam

Po dveh letih

     Spoznale smo se skoraj petnajst let nazaj, ko nas je združila ljubezen do šivanja krpank. Takrat smo znanje pridobivale na tečaju v Kopru in kasneje na Gorenjskem v Radovljici. Tečajev ne obiskujemo več, (pa ne zato, da bi že vse znale ) ker za svoje potrebe najdemo dovolj materiala na spletu in pa seveda izmenjamo svoje izkušnje in znanje ter nasvete rade volje delimo med seboj, si tako pomagamo in to nam zadostuje. Predvsem pa nam je pomembno, da smo ostale prijateljice, se družimo, klepetamo, spijemo kakšno kavo, si privoščimo skupno kosilo, šivamo, ena drugi svetujemo. Pa naj bo to kje kupiti blago, katero knjigo prebrati, kje naročiti v tujini, kako zašiti določen izdelek, trike pri pletenju in kvačkanju in še veliko več. Ta srečanja so res tako sproščujoča, brez stresa (ker ne hitimo, da bi nekaj "morale" sešiti, narediti) pa še v krasnem okolju se dobivamo, medgeneracijskem centru na Bledu.

 

Zeleno in malce rumene

     Današnje čudovito sončno, pomladno, nedeljsko dopoldne sem izkoristila za skok v bližnji gozd. Tako spokojno in mirno je bilo, stran od vsega hrupa. Le gozd, ptički, drevesa in obilo zelene barve, no malček bele, modre in rumene je bilo tudi vmes. Nabrala sem regratove cvetove za "regratov med", pa veje za oporo za grah (v gozdu je dovolj posekanega grmičevja ko čistijo poti in jase), skratka uživala.