Po Škofjeloškem hribovju

Nasvet za vse tiste, ki sedijo v razbeljeni pločevini
in neprostovoljno vdihavajo izpušne pline.
Se po polžje premikajo proti morju,
ali proti bolj znanim turističnim krajem,
ter izgubljajo dragocen prosti čas na cestah v kolonah, hrupu in zastojih.
Ni potrebno vsak prosti konec tedna izbrati morje ali jezero,
da se boste imeli lepo in si napolnili baterije za delovni teden.
 Okoli nas je krasna narava, hribčki in  reke,

 in do teh točk vodijo poti, ki so malo prometne

ter nam ponujajo krasne izlete.

Danes sem se s kolesom zapeljala po Poljanski dolini do Žirov,

pa naprej po cesti na Govejk in do Ledinskega Razpotja.

Včasih je bil ta del ceste res slab,

sedaj pa je nova asfaltna prevleka.

Tu se lahko odločite za spust v Idrijo 

ali pa zavijete ostro desno proti Ledinam.

Čudoviti kraji, mir in ne vem če so me prehiteli trije avtomobili.

Cesta se nad Ledinami vzpenja in tu se lahko odločite 

ali se zapeljete proti Otaležu ali Sivki.

Se povzpnete na Gradišče, z vrha je menda lep razgled na Idrijske kraje

ali pa se ustavite v turistični kmetiji Pr Jureč.

Jaz sem se zapeljala proti odcepu za Sivko in potem je sledil samo še spust do Sovodnja.

Mirni kraji, odmaknjeni od vsakodnevnega trušča in hrupa.

Gozd

 Kaj mi ponuja in mi je ponudil skozi vsa leta,
bil je in je še moj športni poligon,

terapevt, trener, zdravnik,

moja aromaterapija, 

moj zeliščni vrt, 

polnilec baterij in odklop v napornih dneh 

tišina, ptice in veter v krošnjah, najlepša glasba za ušesa 

vse to zelenje blagodejnost za oči,

in mah najmehkejša preproga...

 

Tokrat pehtranova...

Potica, pehtranova s skuto za svežino.
Ker je na vrtu dovolj pehtrana, 
ker smo si zaželeli nekaj sladkega,
ker sem imela voljo in čas 

Nekaj ga je šlo v potico, no kar velik šopek,

ostalega sem pa posušila .

Da porabim lansko sivko

 Letošnji grmički sivke so začeli cveteti

meni pa je ostalo še malce lanske.

S to sem napolnila srčke,

ter vsakemu dodala lep trakec, gumbek, pa malce čipke.

Vrt v maju

 Če želimo, da nam na vrtu uspeva zelenjava,
da imamo domačo solato, grah,  
krompir, kumare, paradižnik papriko...,
da nam ni potrebno kupovati vsakega korenčka in peteršilja,
da vemo kakšno zelenjavo jemo-domačo.
Ki kljub temu da je malce pikasta, nepravilnih oblik, majhna
pa vendarle neskončno bolj okusna kot tista iz trgovin.
Potem se trudimo in sadimo sejemo, zalivamo, pokrivamo,

zastiramo, postavljamo opore...

Vrt ni samo delo, je veselje ob pogledu na polne gredice,

je veselje, ko nabereš polno košaro 

sočnega paradižnika, hrustljave solate, sladkega korenčka,

 nadzemno kolerabico, ki jo lahko poješ kar surovo.

 Vrt je neke vrste privilegij, da ga če le lahko imaš.

Takrat pozabimo na bolečine v križu, 

na stotine znošenih litrov vode,

na ure dela, okopavanja, zastiranja...

kajti ves trud ti bo vrt povrnil.

Rožni del je pa za uživanje ob pogledu na zelenje in cvetje.

Moj je malce bolj kaotičen, ne tako zelo urejen

Pravkar posajene doma vzgojene sadike paradižnikov in paprik

Tudi zelišča že pobiram

Korenje 

krompir

bob in špinača

čebula

nadzemne kolerabice

grah in solata

pa še nekaj iz zeliščnega dela