sobota, 30. november 2013

Andrejev sejem v Gorici

Poleti smo se Kolokovci udeležili kolesarske dirke na Pasjo Ravan. Organizator je dirko izpeljal odlično in na koncu smo dobili skoraj vsi nagrade. Moja je bila bon turistične agencije Jereb, katerega sem sedaj vnovčila. Skupaj s hčerko in prijatelji smoobiskali Andrejev sejem v Gorici,  pražarno kave in čokoladnico.Bil je sicer turoben in mrzel dan, dež je vseskozi narahlo rosil, vendar je bil to tak sproščujoč malo nakupovalen in užitkarski izlet. Na koncu smo ga zaključili na prijetni turistični kmetiji z joto, dobrim še toplim domačim kruhom, ter kozarčkom domačega soka oziroma vina.

In še nekaj dobrot ter okraskov iz sejemskih stojnic.


 



 












"Miklavž" je zaključil s pletenjem

Sem zaključila še ene rokavice in kapo, za mene sicer malo čudne oblike, vendar mladina sedaj nosi take. Da so visoke potem pa se vrh nekako pobesi navzdol. Kapo sem nakvačkala, ker so se zadnje katere sem spletla kar malo preveč raztegnile. Bodo povedali uporabniki kako se bodo obnesle v praksi.



No z rokavicami je pa tako, da jih kar ne znam plesti brez vzorca oziroma kitk in tako si vedno zakompliciram in podaljšam izdelavo.




V kolikor bo čas bom spletla še kakšne nogavice.

No ja fotografije so pa res slabe. Res potrebujem en tečaj.

sreda, 27. november 2013

Šivanje -Apple core

Zopet je za nami eno prijetno srečanje v Radovljici. Tako malo šivanja, veliko več klepetanja in smeha ter za konec veliko zadovoljstva. Šivale smo za nas eno novo tehniko iz obsežnega področja patchworka in sicer apple core, no mi smo ga po domače poimenovale kar jabolček, ogrizek...
S pomočjo šablone se izreže koščke blaga, katere se potem poljubno sestavlja v dolžino, širino. Lahko se izdela oblačilo za okrasno blazino, prt-tekač, nadprt, pregrinjalo...
Zaenkrat še nisem imela časa izdelka dokončat, vendar ko bom zaključila vam ga pokažem. zaenkrat pa samo nekaj utrinkov iz Radovljice.
Komaj čakam naslednjega srečanja.






četrtek, 21. november 2013

Še ene vijolične

Pretekla leta sem v tem času pletla predvsem nogavice, ali pa tiste enostavnejše rokavice s "palcem".V letošnjem letu imam "obsedenost" pletenja rokavic s prsti. Tu so ene v vijolični barvi z malimi kitkami, pletem pa že naslednje.




sreda, 20. november 2013

Po enem mesecu...

Še danes me bolijo noge, ko sem po enem mesecu lenobe zopet malo "migala". Bila sem sita sama sebe in posedanja zato je bil vzpon na tako imenovano "sveto goro Ločanov" Lubnik dobra odločitev. Leta nazaj se nas je vsako nedeljsko jutro nabralo kar precej rekreativcev ob vznožju, nekateri so tekli do vrha, nekateri hodili. V zadnjem času je to nekoliko zamrlo, ampak še vedno se vsako nedeljo ob določeni uri nabere nekaj tekačev, kateri pretečejo kar dolg in  ne tako enostaven  vzpon na Lubnik. V poletnem času je na tej cesti veliko rekreativnih kolesarjev, ali pa sedaj tistih, kateri se intenzivno pripravljajo na smučarski tek in se poganjajo po cesti z rolkami. Midva sva se podala peš preko vasi Gabrovo.

  
Ne prav lep pogled iz vrha
 
 
 
Tek navzdol
 
 
Nisem mogla mimo teh barvah ne da bi jih poslikala.
 
 
 
 
Tudi ta stara hruška ni uspela klubovati močnemu vetru pretekli teden.
 
 
Bršljan se vzpenja skoraj po vsakem deblu. Pred prazniki ga moram nabrati za šopekin pa venček. V kombinaciji s šipkom je prelep.
 

torek, 19. november 2013

Eklerji

Sem morala preizkusit brizgalne vrečke za enkratno uporabo in nov širši zvezdasti nastavek.
Torej naredimo paljeno-kuhano testo. Po tem receptu vedno uspe .
Potrebujemo:
75g moke mogoče še kakšno žlico več
ščep soli
60g masla
150ml vode
2 razžvrkljani jajci

Vodo z dodanim maslom segrevam na šibkem ognju, dokler se le to ne stopi, nato jo zavrem
in dodam vso moko presejano skupaj s soljo. Hitro mešam toliko časa da postane testo gladko in svetleče ter se loči od oboda. Odstavim z ognja ter ga ohladim. Jaz ga dam kar v mešalno posodo in mešam na najnižji hitrosti toliko časa, da je testo mlačno, nato vmešam dve razžvrkljani jajci (eno za drugim). Testo mešam toliko časa, da je gladko in primerno za brizganje.
Napolnim brizgalno vrečko in s širšim zvezdastim nastavkom in na pekač obložen s peki papirjem nabrizgam 7 cm dolge trakove. Pazite na razmake, kajti testo naraste.
Pečem jih na 220 stopinj  20-25 minut oziroma toliko časa, da lepo narastejo in dobijo zlato barvo.
Ko so pečeni jih ob strani zarežem (za izhod pare) in potisnem v pečico še za nekaj minut da se osušijo. Pečene preložim na rešetko, da se ohladijo
Za nadev lahko uporabite vanilijevo kremo, masleno kremo ali samo stepeno smetano. Jaz sem naredila slaščičarsko vanilijevo kremo.
Na koncu sem gornji del eklerja pomočila v stopljeno čokolado in potem ...potem jih je zmanjkalo. No toliko so sladkosnedneži še počakali da sem uspela narediti nekaj slikc.







ponedeljek, 18. november 2013

Vrt pred zimo

Letošnje leto imam občutek da sem vseskozi v dirki s časom.Kronično pomanjkanje časa seveda, pa kup odprtih projektov, nekaj v delu in veliko večino še v glavi in še vedno načrtujem kaj novega in... ne bi govorila o tem.
Torej kot se vidi tudi tukaj nisem prav redna s svojimi objavami ampak vsaj dvakrat tedensko mi pa uspe kaj zabeležit.
V preteklem tednu sem končno uspela pospraviti po vrtu pred zimo, urediti cvetlični del in končno posaditi še zadnje čebulice tulipanov, narcis, žafranov...




Ker so pač taki časi, da se iz službe vračamo pozno, dan je pa vse krajši, sem morala presneto hiteti, da sem ujela vsaj še malo dnevne svetlobe. Zadnje čebulice sem posadila že v temi in kar po občutku. Spomladi bomo pa videli, kako sem kaj uspela.


V prihodnjih dneh bom občutljive trajnice prekrila še s praprotjo in pognojila.
Na zelenjavnem delu sem pobrala zadnji koromač, na gredi pa je ostal še brstični ohrovt, nekaj glavic zelja, pa korenje, peteršilj, radič, motovilec, endivija...

torek, 12. november 2013

Dolgi temačni popoldnevi...

...so več kot primerni za pletenje. Bližajo se namreč hladnejši meseci in praznični dnevi in takrat vedno podarim nekaj doma spletenega. Rokavice, nogavice, kape,šali...
Rada pletem, sploh v teh dolgih jesenskih popoldnevih, težava je le v tem, da imam preveč idej in premalo časa. Velikokrat samo kupim kakšno volno, katera pa potem čaka v omari kakšno leto, da iz nje kaj spletem. Ampak letošnje leto sem sklenila, da popletem vse zaloge in se šele potem odločim za kakšen nakup.
Tako sem začela z rokavicami, tistimi bolj zahtevnimi s prsti. Končno mi uspe narediti meni všečno"kozico" za palec.K temu je pripomogla avtorica odličnih videoposnetkov pletenja
http://verypink.com

Torej prve rokavičke s prsti so uspele,


nastajajo pa tudi že druge.

ponedeljek, 11. november 2013

Martinovo kosilo

Martinovo ali god sv. Martina, ko naj bi se s pomočjo blagoslova mošt spremenil v vino. Na ta dan oziroma ob koncu tedna običajno pripravim značilno kosilo za ta praznik no manjka gos ker nismo prav veliki ljubitelji mesa. Da je pa vsaj nekaj od "ptiča" na mizi so bili pa to popečeni piščančji fileji na oljčnem olju, za aromo sem dodala nekaj lističev žajblja in pa majhen košček masla proti koncu. Za prilogo sem naredila domače mlince, ter jih poparila s kropom z dodatkom lovorja in kuminih semen.

Pa domače testene žepke polnjene z gobovim nadevom.


 Juha je bila iz doma pridelane buče


 s popraženimi bučnimi semeni, pa seveda ni manjkalo rdeče zelje in pa na maslu popečeni šparglji. Za sladico pa sem izdolbla drobna domača jabolka, ter jih napolnila z mešanico kuhanega in zmletega kostanja, mascarponeja in rjavega sladkorja.
Kar sem uspela poslikati je bila domača buča in pa testeni žepki, med kosilom pa je bilo vzdušje prelepo, da bi ga motila s fotoaparatom.
Na koncu pa smo kot veleva Ježkova pesem nazdravili še s kozarčkom vinčka

http://www.youtube.com/watch?v=6te-2Bf470M.  

GLAŽEK VINČKA

Glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
pa nej nas flet ̀n kar se da
pocarklja.

Glažek vinčka, ej,
pa sonček skoz posveti nej,
da ceu svet bo ked mavrica
velbana.

Oj birtna, kaj stojiš?
Dej tistega s kota!
Iz našga dnarja, viš.
za hčer bo dota.

Glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
da ceu svet bo ked mavrica
velbana.
Frane Milčinski – Ježek


torek, 05. november 2013

Cinque terra

In končno da napišam še drugi del kratkega izleta do Ligurskega morja in bolj znanih vasic pod imenom Cinque Terre.
Vasice lahko obiščemo z morske strani (turistične ladjice) ali z vlakom. Običajno pa se turisti poslužujejo kombinacije teh dveh prometnih povezav. Na primer da se do zanje vasice pripelješ z ladjico, potem pa se vračaš z vlakom in v vsaki vasici izstopiš ter si jo ogledaš.
Na ladjo smo se v čudovitem vremenu vkrcali v pristaniškem mestu La Spezia,


 ter mimo mesteca Portovenere zapluli v nacionalni park.


Divjo obalo sestavljajo strmi apnenčasti klifi vmes pa so posejane posamezne hiške in značilne terase, na katerih pridelujejo predvsem grozdnje (znano je vino iz teh vasic pod zaščiteno znamko Cinque terra). Same vasice so gručasto strnjene in potisnene med zalivčke in strmo obalo, s svojimi prepoznavnimi fasadami živih barv pa prav izstopajo iz divje ter težko dostopne obale.
Na žalost so bile slike posnete s telefonom in niso najboljše kvalitete,kajti fotoaparat je zatajil. Vsekako pa vam priporočam obisk teh prijetnih vasic, v zgodnjem pomladanskem času ali pa v pozni jeseni, da pač ni več tiste hude vročine.

 




 
Morje je bilo še prijetno toplo in domačini so se še kopali.
 
 
Testene ribice
 
 
Prijetno popoldne sva preživela v mestecu Riomaggiore, posedela na toplem sončku ter uživala v kozarčku vina in kavi.