torek, 24. februar 2015

Prvi škrat dobi družbo

Pa sem jih dokončala, še tri nasmejane, navihane škratke. Tako je prvi dobil družbo. Vsi enaki, z velikimi zavihanimi copati, zašiljenimi ušesi, širokim nasmehom, pa čopkom rjavih las ter
mehki in prijetni na otip za male otroške rokice.






Za nedeljsko popoldne

Malo pozna sem z objavo ampak čas mi kar uide. Nedelja pa je bila taka lenobno deževna in ravno pravšnja za peko. Za eno dobro čokoladno potico, tako katero moji domači obožujejo in ni danes niti drobtinice več.



S kozarcem sveže soka rdečih pomaranč je prav teknila.

ponedeljek, 23. februar 2015

Vetrovni Zadar

Pa so za nami že šeste kolesarske priprave Kolokovcev v Zadru.


Vreme nam je bilo naklonjeno tako s soncem kot dokaj hladnim vetrom kar je posledica hladnega morja in pa še močno zasneženega Velebita.
Tako da narava še ni prebudila, sem in tja je  začela kakšna češnja ali margolana sramežljivo odpirati cvetne popke, mogoče v kakšnem zavetrnem delu tudi marelica.
V oljčnikih in vinogradih so lastniki obrezovali trte in oljčna drevesa, na vrtovih pa so sadili prvo solato in sramežljivo je iz zemlje kukal grah.
Vsako leto znova nas presenetijo s kakšnim na novo zgrajenim cestnim odsekom ali prenovljeno staro cesto. Te imajo res urejene tako glavne kot tiste v zaledju, prometa v tem času pa je malo. Vozniki so bili do nas kolesarjev uvidevni in kolesarjenje do Nina, Vira, Paga, Novalje in Biograda na moru, Paklenice...je potekalo brez tehničnih težav in poškodb.





Še vedno pa so jutra in večeri na morju nekaj najlepšega.








Vetrovni Zadar

Pa so za nami- še ene (že šeste) kolesarske priprave Kolokovcev v Zadru. Tudi tokrat nam je bilo vreme naklonjeno s soncem a tudi vetrom.

Za ta letni čas je bilo še dokaj hladno, kako tudi ne saj so vrhovi Velebita še prekriti s snežno odejo.
Ampak to nas ni ustavilo, da nebi prekolesarili začrtanih tras. Nin, Vir, Pag, Novalja, Biograd na moru... so standarne kolesarske ture že nekaj let.



Ceste so urejene, prometa v tem letnem času pa malo. Narava se glede na dokaj mrzlo vreme še ni prebudila, tako da je sem in tja sramežljivo odpirla prve cvetove kakšnja češnja in margolana, no v kakšnem zatišnem delu tudi marelica.
Sicer pa so jutra in sončni zahodi še vedno tista najlepša.











nedelja, 15. februar 2015

Ponoči pride škrat

Tako je v pravljicah in v naši hiši. Dobesedno, kajti popoldan je bila samo ideja, potem je sledilo krojenje, pa spreminjanje in končno šivanje dolgo v noč. In zjutraj je za mizo sedel škrat z velikimi ušesi, še večjimi stopali in širokim nasmehom.
Ko se mi v glavi porodi ideja me zagrabi in ne izpusti, dokler izdelek ni vsaj približek tistega kar sem si zamislila.




sobota, 14. februar 2015

Najbolj srčkast dan v letu

Pustna sobota za kosilo sem skuhala, nekaj kislega, mastnega in sladkega torej jota s prekajenimi rebrci ter spekla krofe, take sladke, mastne, obilno napolnjene z domačo marelično čokolado, posladkorjene ali oblite s čokolado.







Če sedaj bere to kak strokovnjak za zdravo prehrano se samo "križa" in zavija z očmi. Kaj čem to je stara slovenska navada, da mora biti pust masten okoli ust. Potem pa se začne postni čas.


V teh čudnih časih nekako skušam vzdrževati to tradicijo. Tudi sladkarije sem imela pripravljene za male maškarce če bi pozvonile na vratih, pa je le teh iz leta v leto manj, no danes ni bilo niti ene žalostno.
In danes je tudi najbolj srčkast dan v letu Valentin, sicer preveč skomercializiran, ljubši mi je tisti stari slovenski rek "Sv. Valentin ima ključ od korenin" ampak če nismo preveč potrošniško usmerjeni lahko tudi brez nekih norih nakupov domače srčije in srčice presenetimo s kako srčkasto sladico.




So pa zopet presenetili na spletni strani http://www.dominstil.si/ kjer so objavili luštkan free print za Valentinovo.
 
 

sobota, 07. februar 2015

Zimska pravljica

Letošnjo zimo prvič na tekaških smučeh in to v čudovitem okolju - jezerskem. Pravi mali raj stisnjen pod veličastne vršace, poleti za kolesarje in pohodnike, pozimi za ljubitelje smučarskega teka, drsanja ali turnega smučanja. Danes je bilo čudovito vreme, malo ljudi ter urejene tekaške proge. Jutri ponovno obiščemo to zimsko pravljico dokler še traja (kar se debeline snežne odeje tiče).







četrtek, 05. februar 2015

Okrasno prešivanje in aplikacija

Iz zadnjega srečanja naše skupine navdušenih patchworkaric kjer smo se učile okrasnega prešivanja , sem le tega preizkusila še na zadnjem izdelku. Sešila sem ovitek za tablico, se še malo poigrala s šivanjem ročne aplikacije




 in za zaključek z okrasnim prešivanjem.




Seveda nisem popolnoma zadovoljna, šivi so nekje daljši, pa spet krajši, ampak za prvič se ne smem preveč pritoževati. Z aplikacijo je pa tako, da je ročnega šivanja res veliko vendar je meni to v veselje in zabavo. Ovitek sem podložila s polnilom, na notranji strani pa oblekla z bombažnim blagom. Zapenja pa se klasično z gumbom in všite zanke iz okrogle elastike.


Za malenkost bi lahko sešila večji ovitek, pa lepše zaključke v vogalih bi naredila in mogoče večji zavihek ampak to bom pustila za drugič.