ponedeljek, 23. november 2015

Prvi sneg

Čisto potihoma je prišel in edina od domačih sem se ga razveselila. Vsi me gledajo izpod čela, ko se vsako leto znova veselim snega. Ta prinese čisto drugačno vzdušje, na zemljo leže kot mehka bela preproga in z njo nekakšen mir. Kot da bi zapovedal naravi da je čas za počitek in zimsko spanje. Vse se nekako umiri, še celo ljudje ki so v nenehni dirki s časom.
Jaz pa uživam ko sedim s skodelico toplega čaja v naročju, gledam skozi okno velike bele kosme ki padajo izpod neba in počasi prekrivajo zelenico pred domačo hišo.
Vse to me napolni z veseljem kot majhnega otroka in upam, da to ne bo zadnji sneg pred prazniki.



In seveda je bilo potrebno vmes skočiti še na vrt , narediti nekaj posnetkov, se malo poigrati s stopinjami, ga prijeti v roko...





  
Glavno darilo pred bližajočimi prazniki za mene je sneg, no za ostale bom pa pripravila kakšno malenkost.
Glavno je, da bo lepo zavito in za ta namen sem dobila ene krasne dekorativne ščipalke katere so bile povrhu vsega še cenovno ugodne.



ponedeljek, 16. november 2015

Palček in nogavice

Vsake toliko časa pride na plano tisti skriti otrok v meni, ki želi brati pravljice, pogledati kakšen star lep animirani film (ne te novodobne, katere še jaz ne razumem, kaj šele otroci) ali pa ustvarjati kaj za otroke. Tokrat je nastal nekakšen palček z preveliko kapo in prekratkimi hlačami.
Kroj sem vzela iz knjige "Crafting Christmas world" avtorice Tone Finnanger katere prekrasne ideje si lahko pogledate tudi na njenem spletnem portalu  www.tildasworld.com/ .
Osnova za telo je sešita iz malo debelejšega bombažnega blaga kateri pa na žalost ni bil prav nič elastičen in sem imela nemalo težav pri polnjenju malih delov kot so roke in noge lutke s polnilo. Zato bom v prihodnje izbrala kakšno bolj elastično blago.

Tako sem bila jaz kot otroček zadovoljna in ni rečeno, da v teh dneh ob koncu leta ne bo nastala še kakšna igrača, mogoče miška, angelček, snežak...



Na glavico sem pod kapo prišila nekaj umetnih kodrčkov, na obrazek narisala očke in na rahlo nanesla malo rdečila.


Hlače in suknjič sem sešila iz tankega bombaža, prav tako kapo, katero sem (samo konico) zaradi lepše oblike napolnila s polnilom.




Da pa ne bom samo otročja sem še malo pletla - saj veste Miklavž se bliža in moji bližnji, kateri so že "krepko" presegli otroška leta za ta praznik še vedno pričakujejo kakšno skromno pozornost oziroma domačo pletenino.


petek, 13. november 2015

Sladki dnevi

Po res dolgem času sem imela tako imenovan pekovski dan. Pecivo le redkokdaj kupim, ampak ga pečem sama. To mi je v veselje, pa še domače razveselim Med tednom zaradi pomanjkanja časa izbiram med enostavnejšimi recepti, katerih priprava je hitra in nezamudna, konec tedna pa se posvetim, seveda če je prava volja tistim za pripravo katerih potrebujem  predvsem čas. Pri izbiri sestavin ne varčujem ter izberem najboljše -jajca imamo tako ali tako doma, maslo pri lokalnih pridelovalcih, prav tako smetano in mleko, moko preizkušenega pridelovalca, marmelada je domača...
 
Peka primorske pince oziroma tako imenovanega italijanskega sladkega kruha samo po sebi ni zahtevno, je pa postopek (zaradi večkratnega vzhajanja ) dolgotrajen in sicer tja do pet ur. Ta krasni recept sem že pred leti dobila  na spletnem portalu http://www.dominstil.si/. Od takrat je to pecivo velikokrat na našem jedilniku.




In ker smo od kolegov dobili v dar orehe, smo le te strli in spekla sem čudovito rahle orehove rogljičke, kateri so se kar stopili v ustih.




Pa še male čokoladne tortice za tiste ki brez čokolade ne morejo, polnjene s slastno masleno-čokoladno kremo in seveda čokoladnim oblivom.

Po vsej tej količini sladkih pregreh bo potrebna konec tedna intenzivna rekreacija. Tek ali pa vsaj vzpon na kakšen bližnji grič.


petek, 6. november 2015

Nekaj za prihajajoče praznike

Med novejšimi konci blaga (kupila sem jih v Vicenzi) so tudi kakopak drugače pikasti v zemeljskih odtenkih (kot pravi hči da s tem vzorcem in barvami pri meni ne moreš zgrešiti). In ker sem imela plan da iz njih sešijem (ja kaj pa drugega kot...) oblačilo za okrasno blazino, sem na spletu poiskala idejo. Nekaj primernega za prihajajoče praznike in v tehniki patchworka.
Malo sem prišla že iz vaje, pa je v izdelku nekaj nenatančnosti, pa nad blagom sem bila kar malo razočarana. Za šivanje je bil kar malo preveč "trd"in pa za malenkost predebel, tako da mi je to povzročalo nemalo nevšečnosti. Zaradi te togosti končnega izdelka nikakor nisem uspela prav lepo zlikati.
In kaj je nauk tega "v prihodnje ne glej samo vzorcev in barv ampak malo potipaj tudi kvaliteto".
Oblačilo je sešito, tisto blago, ki mi je pa še ostalo bom pa porabila za kakšne toaletne torbice ali pa otroške igrače.








sreda, 4. november 2015

Zadnjič...

Jutri je zadnji delovni dan  sodelavke (odhaja namreč v pokoj)  ki je bila vedno prijazna, zabavna, vesela, skromna, nikoli škodoželjna, pa kljub marsikaterim težkim trenutkom vedno optimistična. Njeno vedrost in humor bom pogrešala. In ker ima tudi sama veselje do ročnih spretnosti, nad mojimi šivanimi  izdelki pa je vedno pokazala iskreno navdušenje sem sklenila da sešijem nekaj samo za njo. Ker tudi njen mož odhaja v pokoj sem izbrala aplikacijo iz knjige "A family gathering" meni ljube Avstralske avtorice Anni Downs. Malo humorno in obenem veselo...

Za aplikacije  sem izbrala nežne rožaste in pikčaste vzorce v kombinaciji s čipko ustvarijo rahel pridih romantike.



Del motiva je ročno izvezen, aplikacije pa so strojno prišite na sredinski del okrasne blazine.


Notranjost sprednjega dela je podložena z mehkim polnilom in preko mehkega tankega bombažnega platna prešita.


Na zadnjem delu sem naredila preklop, kateri se zapenja z dvema lesenima gumboma v obliki rožic. Naj bo še malo romantike na zadnji strani.