Pižame za vnuke

 Prihodnji konec tedna je Miklavžev večer. Takrat vnuki in tudi tisti "malo večji" otroci dobijo kakšen posladek, sadje, oreščke, knjige, domače pletene nogavice, pa kakšno majhno igračo tisti najmlajši.

 Nikoli nismo pretiravali z darili, pomembno nam je vedno da se družina zbere in druži.

No navada je da vedno napečem kar nekaj domačih piškotov in zato bo ta teden po hiši dišalo po vaniliji, začimbah, citrusih kajti pekla bom. 

 Zato pa sem morala pohiteti in zaključiti s šivanjem pižam, katere bodo vnuki dobili kot Miklavževo darilo, pa nekaj sladkarij, knjig, pletenih nogavic...

Odštevanje do Božiča

 Letošnja prva adventna nedelja je minila brez druženja, doma, z omejitvijo gibanja in oblačnim vremenom. Skorajda za "železno zaveso". No nič zato, prišli bodo tudi lepši časi.  Jaz pa sem čas zapolnila s peko, šivanjem, kuhanjem in izdelavo dekoracij. Pogrešam sicer druženja, pa naj bodo to prijatelji, družinski člani kateri so na drugih naslovih in v drugih občinah. Pogrešam skok še na kakšen hrib ali morje pa je vse izven občinskih mej, pogrešam letošnji knjižni sejem, pa vožnjo z vlakom do Ljubljane z vnuki, o pogrešam tisto nekdanjo svobodo, da bi lahko s celimi pljuči na polno zadihala in to brez maske.
 Navkljub vsemu se prazniki nezadržno bližajo, bodo drugačni, si jih pa lahko sami v krogu ožje družine naredimo lepe.

"posladkorjeno" božje drevce

venček za vrtna vrata

material za dekoracijo, šipek, borovničevje,ščetica

enostavna dekoracija iz naravnih materialov za jedilniško mizo

pa še malce polepšane svečke za dnevni prostor

     In da se nisem ukvarjala samo z dekoracijo,sem malce tudi pekla.

Kokosova potica z drožmi. Ni najlepša na pogled, je bila pa dobra.

Star stol z "dušo"

 Našla sem ga v kleti, zaprašenega, založenega, pobarvan z neko temno rjavo barvo katera se je že luščila skratka marsikdo bi rekel za odpad ali pa za pokurit. Meni pa je takoj prirasel k srcu.  Stol brez naslona, po domače smo mu rekli "štokrle".Iz masivnega lesa, noge iz smrekovega, sedež iz bukovine, enostaven, narejen tako po domače kot so jih v starih časih delali, pa vendar veliko bolje kot danes. 

 Prinesla sem ga iz kleti z namenom da ga obnovim. Ko ga je zagledala tašča  mi je takoj povedala da je bil to eden prvih kosov pohištva katere sta s pokojnim tastom kupila po poroki. In tašča bo čez par tednov dopolnila častitljivih devetdeset let. Torej se nisem motila stol je res izgledal neugledno vendar ima zgodovino in dušo.

 Najprej sem odstranila staro barvo, ga pobrusila ter na novo prebarvala. Odrezala sem peno, jo nalepila na sedalo, ter iz debelejšega platna zašila oblačilo za sedež in na noge sem nalepila filc.

  Seveda mi je bil ob zaključku, ko je bilo potrebno s sponkami pritrditi blago in pa na nožni okvir privijačiti sedalo v veliko pomoč mož.

  Tako stol je našel svoje mesto v hiši in je zopet v uporabi pri tašči za katero je bilo to kar lepo presenečenje.

 

Mrzlo jutro

 Lepo jutro, malček mrzlo ampak nič zato dan je bil prelep da bi ostala doma. Odpravila sem se proti Sori da naberem nekaj materiala za dekoracijo, kajti naslednja nedelja je že prva adventna. 

Res krasen dan, pa še sama samcata sem hodila nobenih sprehajalcev ni bilo še tako zgodaj. Nabrala sem nekaj vrbovih vej, šipka in ščetice. Jutri bom skočila v bližnji gozd po borovničevje, mah in morda bom našla še kakšen storž. Iz tega materiala bom potem naredila dekoracijo za vhodna vrata in mizo v jedilnici. 

lepo je moje mesto

posladkorjena narava je nekoč napisala pokojna Ruth Podgoršek Reš odlična športnica in oseba katera je uživala v naravi in vrtovih

lepe so naše gore z malce snega pa še lepše

Sora z mostu

material za dekoracijo

Iz meglenega bazena

Smo šli, včeraj proti soncu v dolini je bila megla tako gosta kot koprena za pokrivanje vrtnin na vrtu. Z vnučki smo veliko zunaj na zraku, v teh časih ko starši delajo od doma, vrtci pa so zaprti. Ampak ta megla pa res ni nič kaj prijetna. Otroci tudi pogrešajo razgrajanje, igranje in druženje z vrstniki. Naša fantička sta še majhna, dve in tri leta pa vidimo da tudi onadva pogrešata vrtec in družbo. Težko je kljub temu da jima poizkušamo dan čimbolj pestro zapolniti, beremo, sestavljamo, delamo na vrtu, se vozimo s skiroji ampak s časoma se tudi tega naveličata in pogrešata nekdanjo vrtčevsko rutino.

Včeraj smo jo mahnili nad megleni pokrov na toplo sonce, brcat listje, nabirat rože, skakat po travniku in seveda pomalicat na toplem sončku.

Lepo in toplo je bilo tako da smo se kar neradi vrnili v dolino.