nedelja, 14. maj 2017

Moje Dobrave

Tako imenujem gozdnati predel na Sorškem polju. Domačini jih imenujejo Dobrave, jaz pa "moje Dobrave". Moje pa zato, ker so me pred leti, ko sem pričela s tekom zdravile. Vsakokrat ko sem imela prepolno glavo vsega sem se podala na tek ali pa s kolesom v Dobrave in tam sem našla svoj mir, obkrožene z zeleno barvo, mirom, ptičjim petje, samotnimi stezami, čudovitim vonjem gozda...
In tako je tudi danes, čeprav malo ali skoraj nič ne tečem in sem več na kolesu, vendar jih vsake toliko časa obiščem.
Še vedno me napolnijo z nekakšnim mirom in to prav potrebujem vsake toliko časa in še vedno so lepe in malo moje.










sreda, 03. maj 2017

Kjer se čas ustavi...

Istra, kamnita pokrajina se v tem času kaže v neštetih odtenkih zelene. Sonce še nima tiste uničujoče moči in naravo kar razganja od bujnega rastja, oči pa se kar ne morejo nagledati čudovitih pejsažev, ki jih slika s svojim velikim pomladnim čopičem. In ko vsemu dodamo še toplo sonce, vonj borovcev in morja so občutki popolni.
Obisk starih kamnitih mestec, posedanje na obali na toplem soncu, nešteto krasnih cest za kolesarjenje, ribiški praznik sardel, kremast sladoled, prebiranje knjige ob kozarcu dobrega vina, prijetno valovanje morja...to je hrana za mojo dušo.