nedelja, 19. november 2017

Zopet igrače...

Rada jih šivam, ker so mehke, tople, prisrčne, ker lahko izbiram barve in vzorce čisto naključno, ker se lahko poigravam z aplikacijami in na koncu ker jih imajo otroci radi.
Ta dva kužka sta nastala za našega malega vnučka (bo počakal na prihod do Miklavža) in pa za vnučko moje znanke.
Kroj sem dobila na spletu, z zalogo blaga nimam težav, polnilo pa je iz blazine kupljene po ugodni ceni prav za ta namen. Tak kužek potrebuje za svoj trebušček neverjetno veliko zalogo mehkega polnila.

Za vesele nasmehe malih navihancev.





četrtek, 2. november 2017

Odejica za prihajajočega malčka

Moj prvi malo večji kvačkan izdelek.
Odejica je sestavljena iz kvačkanih skupaj sešitih hexagonov. Preja je bombažna v zelenih in umazano belem odtenku. Zaključni rob odejice sem naredila prav tako z vsemi tremi odtenki.






sreda, 1. november 2017

Lovimo sončne žarke

Letošnji oktober je bil čudovit, zato smo ga izkoristili za tak poznojesenski piknik in žar. Zakaj pa ne bi imeli piknika tudi v pozni jeseni, ko je hladneje in ogenj žara prav prijetno greje, namesto hladnih pijač smo imeli kuhano rdeče vino, pa čaj, naslednjič pa vročo čokolado iz pravega kakava s koščkom mlečne čokolade in kupčkom sladke stepene smetane.
Poleg mesa smo spekli aromatične jesenske buče  s porom začinjene z zeliščno soljo, na koncu pa smo v žerjavico zagrebli še krompir zavit v folijo (malo nostalgije na otroške dni, ko smo pekli krompir v žerjavici). Za sladico pa sočno rožičevo pecivo s kepico kostanjeve kreme.
Vsekakor bomo ponovili.






Imeli smo malo jesenske dekoracije z bučami, storži in jesenskim listjem, no na žalost sta nam dve buči ponoči odkorakali neznano kam. Sta bili nekomu očitno všeč pa za kakšno dekoracijo jih je potreboval, no zjutraj sta bili na njunem mestu samo še svečki. Ostala mi je samo večerna fotografija ene.


In da ne bo govora samo o hrani tudi jutranji pogled z Lubnika je bil čudovit.