Pa ga imamo, sneeeeeg, tudi če le za nekaj dni (menda se bo zopet ogrelo). Sem ga pa tako vesela kot najmlajši vnuk Lovro. Ga je potrebno užiti s polnimi pljuči, očmi in nasmehom na ustih. Ja kaj, sneg vendarle in mraz in sonček, pa škripanje pod nogami. No pa malce previdnosti zaradi ledenih zaplat ne škodi ampak to je zima in vse to k zimi pritiče. Mene mraz ni motil, ker je bilo zjutraj najlepše, ko so se še podile megle in je izza njih kukalo tisto pravo zimsko sonce, mesto pa je bilo še tako čarobno in tiho kot iz zimske pravljice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar