Priprave Dalmacija 2014

Pretekli konec tedna je bil z eno besedo "uživaški". S kolesarskimi kolegi iz kluba Koloka http://www.koloka.si/ smo se udeležili vsakoletnih kolesarskih priprav v Zadru. Prelepo vreme, neprometne ceste, vesela druščina, smeh, pozitivna energija, kolesarjenje s pogledom na morje, vonj morja vse to nam je napolnilo "baterije". Danes je telo prijetno utrujeno, na števcu okoli 300 km več, v aparatu pa zabeleženi lepi spomini,trenutki...

Sejem, sadim

V preteklih dneh sem posejala seme paradižnikov, bazilike, redkvice... Za pozdrav bližajoči pomladi pa sem v staro košaro posadila drobnocvetne mačehe in marjetke ali po naše rigelčke.

 

Nekomu za rojstni dan

Pretekli teden sem dokončala oblačilo za blazino, katera je bila namenjena meni dragi osebi za rojstni dan. Je pa tako pri vseh ročnih delih, da imamo pač svoje zamisli, ideje, barvne kombinacije ter posledično s tem kar nekaj ur vloženega dela. In če je končni izdelek všečen nam ni nujno da bo tudi tistemu kateremu izdelek podarimo. Sem pa najbolj srečna, kadar oseba pokaže resnično, pristno navdušenje nad izdelkom in ga potem dejansko tudi uporablja, kajti vsi izdelki so iz pralnih materialov. Tako da hvala draga J. za tvoje veselje ki si ga pokazala nad izdelkom..

Povežimo soline

Nekajletna želja se je danes uresničila- udeležiti se teka "Povežimo soline".Tek je netekmovalnega značaja in tako smo v družbi okoli 2000 tekačem tekli po čudoviti trasi ob morju, v lepem vremenu, da o super organizaciji sploh nebi izgubljala besed. Tek v dolžini okoli 9 km s štartom v Seči poteka ob obali, skozi marino, po portoroški plaži na koncu katere je obrat, pa vzpon mimo Avditorija skozi tunel v Strunjan in okoli solin do končnega cilja kateri je na plaži v Strunjanu.
Vsa pohvala gre organizatorjem za prevoze zjutraj iz Strunjana do Seče in po koncu teka v obratni smeri, pa za okrepčevalnice na trasi teka in na zaključku, za bobiče (značilna primorska mineštra s koruzo) bakala (namaz iz polenovke), malvazijo in refošk (značilno vino tega okoliša) in seveda sol, katero organizator podari vsakemu udeležencu (običaj je naj bi prgišče soli katero si "vržeš čez ramo" prineslo srečo).
Vsekakor eden lepših tekov ne samo za mene temveč tudi za množico zadovoljnih tekačev na cilju.

 

 

 

Rdeča Istra

Veliko nas je kateri v zgodnjih spomladanskih dneh radi kolesarimo po Istri, manj znano pa je da se Istra deli na tri dele Bela Istra-vzhodni del z Učko ime pa je dobila zaradi kamnitih kraških tal, Siva Istra se imenuje osrednji del zaradi glinenih tal, Rdeča Istra pa je zahodni del poimenovan po značilni rdeči zemlji - terrarossa.
Danes sva v prekrasnem sicer rahlo vetrovnem vremenu (no za mene je bilo "rahlo vetrovno" ker sem bila vseskozi zadaj) prekolesarila del na severozahodu.
Začela sva v Dekanih, se podala proti Kubedu, Gračišču, Sočergi, čez mejo skozi Buzet in v dolino Mirne. Danes je res opravičila svoje ime, bilo je mirno z malo prometa, pa še ugoden veter in prijetne temperature.
Pot je vodila mimo prijetnega mesteca na vzpetini-Motovuna (junija sva ga obiskala in je od glavne ceste še kar nekaj vzpona proti koncu je pa pot tlakovana še s kockami po katerih se ni prav nič prijetno voziti, ampak si pa nagrajen s prekrasnim razgledom in prijetnim starim mestnim jedrom, tako da priporočam).





In potem tisti kar razpotegnjen klanec proti Bujam, kjer imam še vedno željo da nekoč obiščeva Grožnjan, menda prav tako prijetno mestece, pa me ob koncu vzpona vedno mine volja.





Pot naju je vodila mimo Buj in potem spust v dolino Dragonje, kjer so breskve že v polnem cvetu.



Mimo solin proti Portorožu,





v slaščičarno Minjon na sladoled in kavo



in potem ti tisti nebodisigatreba klanec na Beli križ in še en hujši iz Strunjana , pa preko Dobrav do Izole, Kopra in nazaj v Dekane.





Lepo in toplo priporočava, vsem, kateri teh krajev še niste obiskali.

Grisini

In po sladkem se prileže še nekaj slanega. Slani domači grisini iz kvašenega testa z oljkami, rožmarinom, česnom, oljčnim oljem in domačo zeliščno soljo.
Recept je čisto enostaven naredimo običajno kvašeno testo, (kvas sem raztopila v mlačni vodi z žličko medu), kvasec sem dodala k moki (mešanica bele in semolino-grobe moke bolj podobne zdrobu katero v Italiji uporabljajo pri izdelavi testenin-jaz jo kupim v Eurospinu).Dodala sem še malo olja, soli, ter premešala-vgnetla v voljno testo, katero sem vzhajala toliko časa, da se je količina podvojila. Testo sem ponovno pregnetla, dodala nasekljane oljke, česen, rožmarin, lahko tudi sušene paradižnike, ter ponovno vzhajala, nakar sem testo razvaljala na debelino cca 1 cm, ter narezala na palčke, katere sem polagala na pekač, prekrit s peki papirjem in posut z domači zeliščno soljo. pekla sem jih na 200 stopinj toliko časa, da so spodaj dobile lepo rumeno barvo. Dišeče in hrustljave so se prav prilegle h kozarcu hladnega piva.

Sočna lešnikova torta

Danes sem družinico malo pocrkljala s peko. No rulade z borovnicami, malinami jagodami in sladko smetano nisem uspela arhivirati ker je prehitro izginila , sem pa popoldan spekla "Lešnikovo torto" z makom in skuto premazano z domačo marelično čokolado in posuto z naribano čokolado po receptu Jamie-ja.
To pecivo je res enkratno sploh če ga postrežete z žličko dobre, sveže in goste domače kisle smetane.
Recepta ne bom prepisala lahko pa ga dobite v Jamie-jevi knjigi "Nepreklicno Jamie".