Passo Stelvia

 Včeraj smo s kolegi prispeli v Severno Italijo, natančneje v Bormio. Tu bomo preživeli teden dni, predvsem kolesarskega dopusta.

 Že prvi dan smo se iz Prata podali na sloviti prelaz Passo Stelvio. Krasen dan se je obetal in kar malce prevroče je bilo za ta dolg in naporen vzpon. Ampak na koncu smo bili vsi sicer utrujeni a zadovoljni, da nam je uspelo. Prometa je bilo veliko, predvsem kolesarjev in motoristov, na vrhu pa prav prijetne temperature. Sama sem ta vzpon dolg 24,7 km z višinsko razliko 1.843 prevozila prvič in po vsej verjetnosti zadnjič, no mogoče še kdaj z električnim kolesom. Z mojo specialko sem pa pri svojih 65 letih že prestara za take podvige.

Margolana, mirabela, cibora

 Pri nas ta sadež imenujemo margolana in 

ker je kiselkastega okusa iz njega skuhamo kompot,

 sočimo na sokovniku ali pa marmelado.

Sem mislila, da sem zaključila z marmeladami za letošnjo sezono,

 ampak ker je bilo drevo tako radodarno in je res bogato obrodilo

mi je bilo škoda, vse te sadeže pustiti.

Pa sem skuhala marmelado ter sočila na sokovniku za sok.

Za marmelado pešk ne odstranjujem prej, temveč vse sadeže pokuham,

potem goščo pretlačim čez cedilo,

na katerem ostanejo potem samo peške in lupine.

Peške operem in posušim, v pretlačeno goščo pa dodam sladkor po okusu in potem kuham.

Ja peške pa tudi ne bodo šle v nič.

Sešila bom majhne blazinice-povštrčke

ter jih napolnila s posušenimi peškami.

Le te potem segrejemo v pečici na nižji temperaturi

in jih uporabljamo za gretje bolečih delov telesa.

.

Šivalni stroj ali kolo

 Sem bila v dilemi,
naj grem na kolo ali naj šivam?

Na koncu sem izbrala kompromis,

dopoldan na kolo, popoldan v šivalnico.

Po domačih hribčkih,

Katarina, Zaklanec, Horjul, Polhov Gradec in nazaj čez Katarino

Po dolgem času zopet ena drobižnica.

 

Pospravljanje

 V teh vročih dneh, me ni prav nič vleklo za šivalni stroj.
Ampak situacija me je primorala, da sem se lotila nereda in pospravila.
Kupi oblačil potrebnih popravila, pa se niso pošili sami, 
pa kupi zlikanega perila, ki se ni in ni hotel pospraviti v omare,

in že dva meseca zrezano blago za kuhinjske krpe,

šivilje pa od nikoder.

Pa sem si rekla, da to pa nikamor ne pelje.

Najprej sem zašila raztrgana in popravil potrebna oblačila,

zlikano perilo pospravila v omare

in se lotila kuhinjskih krp.

Bilo mi je vroče, želela sem že odnehati 

in se prepričevala, da bom dokončala ko bo hladneje.

Ampak ne, sem vztrajala in delovna površina je prazna,

šivalnica pospravljena,

na zalogi pa imam lep kupček kuhinjskih krp.

 

Krvavec in rajski vrt

 Nekje pod Krvavcem živi moja krasna prijateljica,
ki ima zlate roke za rože in zlato srce za živali.

In ona je bila danes povod, da sem pognala pedala proti Krvavcu,

ne sam vzpon , ker mi ni tako ljub.

Pravilna odločitev je bila, da sem sedla na kolo že malce po šesti uri zjutraj,

ker kasneje je bilo že vroče.

No naprej sem oddelala vzpon, tja do Jezerc, 

ker naprej do t.i. plaže je težko prevozno, 

oziroma zapora ceste zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja.

Pa je bilo čisto dovolj, sicer pa lepše kot konec tedna,

manj prometa oziroma skoraj nič, ne kolesarjev ne avtomobilistov.

Razgledi pa čudoviti in mir...

In potem obisk rajskega vrta.

Vrt je čudovit, v živo še velikoooo lepši, bolj barvit

in moje slike ga res ne pokažejo v vsem njegovem sijaju.