Krasen izlet kljub bolj hladnem in spremenljivem vremenu,
(sonce, veter, mraz, babje pšeno...)
v družbi prijetnih in veselih ljudi, znancev, prijateljev,
in ja vreme se ni izneverilo, dež ima v Bohinjskem koncu še vedno"ta mlade".
Po zaslugi lokalne vodičke smo izvedeli marsikaj o teh krajih,
da je ta krasen kos narave poklonil ljudem Bog
in ker oni izgovarjajo Boh so pač Bohinjci,
da je Ukanc po njihovo "u konc" - na koncu,
da je njihova osebna- dežnik (naj bi ga imeli vedno s seboj),
njihova avtohtona vrsta koruze-Trdinka,
in da je Bohinj pač pokrajina in ne kraj,
Mlinarca druga najkrajša reka v Sloveniji,
da je jezero pretočno, voda v njem pa se zamenja trikrat v letu,
in še kup zgodb O zlatorogu, srčnih možeh, lokalnih posebnostih...
Ni komentarjev:
Objavite komentar