Nova mizica

     Dobesedno je mizica, ravno za dva, za jutranjo kavo ali večerni gin tonik, za branje, manjše ustvarjanje, odlaganje, zajtrk, ali pa posedanje kar tako.

    Mi je takoj padla v oči in sem si rekla" idealna za pred vhod", pisano mozaična iz ploščic, krasnih vzorcev in toplih barv in seveda še dva pripadajoča stola. 

    No smo dobili upokojenci tako imenovan dodatek za rekreacijo😊 no moj je šel za relaksacijo🤣.

Igranje z barvami

     Prevroče je, da bi šivala ampak idej mi ne zmanjka. Navdih poiščem tudi na https://www.instagram.com/ in https://www.pinterest.com/. Tu pa je brezmejno možnosti, tehnik, navodil...

    Tokrat sem na plano potegnila barvice, čopiče, flumastre. No malce so pripomogli vnuki, s katerimi sedaj med počitnicami malo več rišemo.

    Nisem nikakršen talent za risanje in ideje niso moje, nekako pa mi je pa s pomočjo spleta uspelo narediti nekaj miniaturnih slikic. Z njimi sem zapolnila prazne okvirčke iz katerih sem odstranila stare obledele posušene rožice. 

    Za spremembo in čez poletje so jih nadomestile akvarelne risbe.

  

Še ena hladna dolina

     Prekrasna Dovžanova soteska pri Tržiču. V vročih dneh prav tako kolesarimo, samo da se od doma  odpravimo zgodaj zjutraj ko je še prijeten hlad, ko pa pritisne vročina smo že nazaj. 
    Ta dolina je res prijetno hladna, ravno pravšnja za vroče poletne dni. Je tudi idealno izhodišče za hribolazce ter gorske kolesarje. No mi s cestnimi kolesi smo se zapeljali samo do konca asfaltirane ceste, se potem vrnili do Bistrice pri Tržiču ter pot nadaljevali "pod gorami" do Begunj, Črnivca, ter preko Češnjice pri Kropi do Besnice, Kranja in nazaj na izhodišče v Škofjo Loko. In še sladek zaključek, jaz z dobrim kremnim sladoledom ostali pa s tortami😋.

Zadnji...

     Porabila sem še zadnje metre tega čudovitega blaga v vzorcu vafla, katerega je izdelovala-tkala nekdaj znana tržiška tovarna BPT(bombažna predilnica in tkalnica Tržič).

    Z njim sem sešila hrbet šestim poletnim odejam, naredila ogromno kuhinjskih krp, vrečk za zelišča, krp za umivanje...

    Zares sem hvaležna prijateljici, ki mi ga je podarila🥰, češ da ona ne bo nič šivala iz takega blaga.

Tako, še zadnje kuhinjske krpe in projekt "vafel" je zaključen.

    

 

Za obraz in telo

     Pred leti, natančneje leta 2018 sem bila na enodnevnem tečaju izdelovanja krem  (kreme od A do Ž)   https://www.magnolija.si/  in od takrat si sama izdelujem kreme za obraz in telo. Običajno naredim bolj lahko in vlažilno kremo za čez dan, ter kremo za čez noč, ki je bolj gosta in hranilna. 

    Res bi morala ponovno iti na kak obnovitveni tečaj, ker so se nekatere smernice pri izdelavi domače naravne kozmetike v teh letih spremenile, ampak za to bo čas v zimskih mesecih. Zaenkrat mi navodila, znanje, literatura ter zapiski iz takratnega tečaja zadoščajo. 

    Na domačem trgu dobim vse sestavine, eterična olja pa kupujem v tujini, kjer so preverjeno prava s priloženimi certifikati in ne nek kemijski nadomestek.

    Tokrat sem si po navodilih oziroma recepturi takratne vodje tečaja izdelala še maslo za telo iz mešanice mandljevega olja ter karitejevega masla. 

    Tako za kak mesec sem preskrbljena, potem v jesenskih in zimskih mesecih pa pričnem izdelovati  mešanice z EO proti prehladom, za odpornost, za razkuževanje prostorov... Glede uporabe EO v domače namene sem se prav tako udeležila tečaja in pridobljeno znanje s pridnostjo uporabljam.

    Prednost izdelovanja domače kozmetike je, da za vsa mazila, kreme, mešanice z EO vem kaj dejansko je v teh izdelkih ter katere sestavine sem uporabila, z dodatkom nekaj kapljic EO pa še dišijo božansko. 

Na Jezersko

     Tokrat pa ne s kolesom, temveč z avtobusom. Biti upokojen , imeti čas med tednom, pa še brezplačen prevoz, ja kaj bi si želeli še lepšega. In kdor tega ne izkoristi si je sam kriv, kajti vsak neizkoriščen dan, je zamujen dan.
    S kolegicami smo se dogovorile za krajši izlet na Jezersko in ni nam bilo žal. Bilo je krasno, sproščujoče brez hitenja, ena dobra kavica na Šenkovi domačiji s pogledom na vršace, ob jezeru pa okusno kosilo. Vmes pa malce hoje, pa veliko klepeta in smeha. V kratkem ponovimo😊.

V okolici Kamnika

     Ko je vroče se na kolo odpraviva zgodaj, da sva do najhujše vročine doma. Tokrat smo šli s kolegi poiskat hlad v okolico Kamnika natančneje v Kamniško Bistrico

    V jutranjih urah je bilo še malo prometa, tako kolesarjev kot tistih z jeklenimi konjički. Seveda pa to ne velja za planince, ki so želeli prehoditi kako daljšo turo. Ti so bili na izhodišču precej pred nami, ker je bilo parkirišče na koncu doline kar zasedeno. In vsakdo, ki je kadarkoli hodil v visokogorje ve, da se je potrebno odpraviti zgodaj, ker kasneje se vreme kar rado "skisa" oziroma nastanejo nevihte, ki pa so v poletnih mesecih kar pogoste. Ni prijetno pa še nevarno je če te sredi skal ulovi kakšno deževje z grmenjem in bliskanje.

    Kamniška Bistrica pa je vedno lepa, obkrožena z vencem prekrasnih gor. Ja že dolgo tega je, kar smo kar nekaj teh prehodili.

       

    Nazaj grede pa smo se vzpeli še čez Tunjice in ustavili v kavarni ob gradu Strmol na hladni pijači, kajti sonce je že kazalo svojo moč in v naših bidonih se je ostanek napitka že krepko segrel.

    No glavno je, da smo bili pred najhujšo vročino smo bili že doma, pa še dobro stotko smo prevrteli.