Turistični delavci v Dolomitih zagotavljajo, da je poletna sezona tista glavna, ko je obisk turistov največji in posledično prihodek od turizma in ne zimska, kot smo mi zmotno prepričani. Ampak za turizem in zadovoljstvo gostov delajo na vseh področjih ,gondole obratujejo vsak dan ter vozijo pohodnike, gorske kolesarje, turistična središča so polna, izven penzionske storitve oziroma cene niso dvignili "v nebo", ceste in ostalo infrastrukturo neprestano obnavljajo... Ker pa se v teh krajih od turizma preživlja veliko število ljudi in se tega tudi zavedajo, ponudniki nastanitev od vsake nočitve prispevajo določen procent v sklad za obnovo infrastrukture, cest, opornih zidov, pohodniških poti...
In še nekaj, kar me moti pri pozidavi naših turističnih krajev je neenotna gradnja, oziroma da vsak ki ima dovolj denarja zgradi karkoli si je zamislil oziroma postavi kakršnokoli skrpucalo, urbanistične službe pa to potrdijo.
V teh krajih v osrčju Dolomitov pa so gradnje poenotene, veliko je lesa in kamenja, barve fasad niso v vseh barvah mavrice temveč predvsem v beli barvi, nakloni streh so primerni za to gorsko okolje, celo vrtovi imajo navadne lesene ograje kot nekdaj pri nas t.i.garkelni.
In rože, povsod celi slapovi rož na balkonih, vrtovih, ob cestah.
Naša dežela je čudovita, imamo prekrasno naravo, gore, reke, jezera in prav tako bi se lahko vsi ki so odvisni od turizma in turistov počasi zavedali da samo narava ne bo več dovolj, da potrebujemo tudi urejene ceste, pohodne poti, počivališča in kampe. Da so za turista zanimivi tudi lepo urejeni kraji, z nastanitvenimi objekti, ki so lični in zgrajeni iz naravnih materialov lokalnega okolja. Da je za uspešen turistični kraj in zadovoljne turiste potrebno da dela in vlaga celotna skupnost, ne pa da vsak zase "obdeluje svoj vrtiček".