Z drožmi sem začela eksperimentirati dobro leto nazaj. prav takrat ko je v naša življenja "vstopil" takrat neznan virus . Takrat si nismo niti predstavljali kako zelo nam bo spremenil naš vsakdan.
Spomnim se da je v tistem času zaradi vsesplošne histerije ljudi po trgovinah poleg vseh ostalih potrebščin zmanjkalo tudi kvasa. In to je bila za mene prava mala katastrofa, saj sem vsaj dva do trikrat na teden pekla kvašeno pecivo ali pa domač kruh. In tako so me razmere prisilile, da sem se lotila izdelave prvih domačih droži. Prvi poizkus je bil polomija, naslednik drugega poizkusa , droži sem poimenovala Ratovn'k pa uspešno uporabljam še danes.
Spomnim se da je v tistem času zaradi vsesplošne histerije ljudi po trgovinah poleg vseh ostalih potrebščin zmanjkalo tudi kvasa. In to je bila za mene prava mala katastrofa, saj sem vsaj dva do trikrat na teden pekla kvašeno pecivo ali pa domač kruh. In tako so me razmere prisilile, da sem se lotila izdelave prvih domačih droži. Prvi poizkus je bil polomija, naslednik drugega poizkusa , droži sem poimenovala Ratovn'k pa uspešno uporabljam še danes.
Navdušila me je tudi knjiga Drožomanija Anite Šumer katero sem si izposodila v knjižnici, drugo knjigo iste avtorice Slana in sladka drožomanija pa mi je podaril mož in po njenih receptih sem spekla že kar nekaj peciva.
Tokrat sem izbrala polžke iz listnatega testa, polnjene s slaščičarsko kremo in rozinami.
Recepta zaradi spoštovanja do avtorice in avtorskih pravic ne bom objavila, vam pa povem, da je pecivo res čudovito mehko in se kar topi v ustih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar