Pomlad

     ptičje petje

kukavičin ku-ku

zbor čričkov v cvetočem travniku

šmarnice

prve gozdne jagode

modro nebo s puhastimi oblaki

zeleno, vse tako zeleno

tek

gozd

cvetoči bezeg

glog

zelena žitna polja

zlatice

Želja po sladkem

     Veliko željo po sladkorju sem imela danes tako da je nastalo "sladko kosilo"- jagodni cmoki in kot da to ni bilo dovolj še marmeladni rogljički. Sem pač imela že sladko testo z drožmi. Plan A je bila medena potica, pa sem si premislila in uporabila plan B. Rogljički so hitreje pečeni pa še nekaj lanskoletne marelične marmelade je bilo potrebno porabiti. Po vsem tem sladkorju je čas da obujem tekaške čevlje in odtečem en krog skozi gozd.

Dilema

     Ali iti na kolo, ali urediti nekaj stvari na vrtu, ter posaditi posodovke. In zmagal je vrt. Res je bilo lep dopoldanski del dneva, topel, brez nadležnega vetra idealen za kolesarjenje. Pa vendar me je na vrtu čakalo še toliko dela in ker lovim trenutke brez dežja da kaj naredim dileme ni bilo več, dopoldan je bil  rezerviran za obisk vrtnarije ter vrt. Vsi keramični lonci za posodovke so bili še prazni in čakali da jih zasadim. 

    Ko v vrtnariji zavijem v del z rožami se težko zadržujem, da ne nakupim še več. Tokrat nekaj enoletnih marjetic, lobelij, verben, smilja, ter  nizkega okrasnega živo rumenega rmana, za zelenjavni vrt pa sadike podzemne kolerabe, koromača in solate.

    V del vrta z rožami sem presadila doma ukoreninjene sivke, odstranila razrasle okrasne trave, posadila smilj, kateri žal ni prezimil pa še nisem zaključila, ker me je ponovno pregnal dež. Dobro, da sem do časa postrigla nekaj mete, melise in kamilic. In sedaj zopet dežuje.

čebelam prijazne

zeliščni del

gredi bučkami, nadzemnimi kolerabicami in cvetačami, v ozadju pa greda z jagodami

ne vem kaj bi rekla že ali šele prvi rdeči plodovi

in še malce trajnic

sem pobrala ravno do dežja

in potem me je pregnal dež

tako žalostne zaradi dežja

se nisem mogla upret tej rumeno žareči barvi

laški smilj

Obisk sončne Istre

    Glede na današnjo vremensko napoved sva že včeraj sklenila da skočiva čez mejo do morja, kajti za Istro je bila vremenska napoved obetavnejša.

    Oba imava potrdilo o prebolelosti Covida, zato sva upala, da na meji ne bo težav. Na mejnem prehodu Sočerga ni bilo ne kolone avtomobilov in tudi ne kakšnih drugih težav ob prehodu. 

    Zahodni del Istre je bil lepši, zato sva se po dolini Mirne zapeljala mimo Motovuna in prvi plan je bil Novi grad, pa sva se premislila končni cilj Peroj.

        Na plano sva potegnila kolesi in se v toplem in sončnem vremenu odpeljala proti Balam, Sv. Vincenatu, Kanfanarju in nazaj v Peroj. Prej pa še en postanek v Barbarigi na posladku. Skratka vozila sva se Kr'med starimi mesti in cvetočo ter dišečo naravo.

Po kolesarjenju malce posladka.

Seveda sem morala stopit v morje, sploh ni bilo mrzlo.

    Za konec pa še obisk Kotlov(dolgoletna želja) male vasice med Buzetom in Lupoglavom, znani po kotanjah v katerih se zbira in nato preko malih slapov in kaskad preliva modrozelena voda. V toplejših dneh so te kotanje polne kopalcev. Kraj je bil nekoč znan po mlinih in nekateri so vidni še danes.

        Krasno preživet dan.