Vrt ob koncu septembra

     Letošnje poletje na našem vrtu ni bilo ravno radodarno z jajčevci, kumarami, bučkami, paprikami in paradižnikom. Sedaj ko se bliža jesen, pa te plodovke bolje rastejo in tudi plodovi so lepši. Lepo plezajoča špinača, pa por, rumena koleraba, radič... 
    Lepe so gredice z v avgustu sajenim fižolom, sejanim korenjem (lepši kot tisti sejan spomladi), grahom, kateri že cveti, zeljem... Pa seveda jesenske buče, tiste rahlo modrikasto-zeleno-sive so pečene res okusne. Nimam pa sreče s cvetačo in brokolijem katerih nikakor ne uspe pridelati, no mogoče glavico, dve in to je to.

Ognjičevo mazilo in še kaj

     Čez poletje v oljčnem olju namočim lovor, rožmarin, šentjanževko, smilj in seveda ognjič. Vse razen lovor, katerega mi je dala prijateljica je zraslo na domačem vrtu, oljčno olje pa kupim od bivše sodelavke, katera ima nasad v dolini Dragonje.

    Običajno rastline namakam tja do 40 dni, ne na soncu, z izjemo šentjanževke, nakar jih precedim in olje shranim v stekleničke. Pri izdelavi ognjičevega mazila nič ne kompliciram; cca 1/2 literski kozarec do vrha napolnim s cvetovi in prelijem z oljem. Le to mora res prekriti cvetove. Po 40 dneh sem ga skupaj z oljem še nekaj časa segrevala nad paro, da je olje postalo rahlo motno. To je znak, da so se iz ognjiča izločile zdravilne učinkovine. Zmes sem precedila, ji dodala čebelji vosek- cca 80-90g in nad paro toliko segrela, da se je vosek stopil. Še toplo zmes sem nalila v steklene kozarčke in pustila, da se mazilo ohladilo. Ognjičevo mazilo je krasno za razne ekceme, glivična obolenja, suho kožo, udarnine... 

    Ostanek cvetov sem stisnila, zamešala v stopljeno milno osnovo, dodala nekaj kaplic eteričnih olj smilja, kamilice, Yuzu in petitgraina ter zmes nalila v silikonske modelčke. Prvič sem naredila tako milo, diši krasno, bom pa videla kako se bo obneslo na koži.

 

Nekaj lepih kolesarskih

     Ob preteklih koncih tedna smo naredili nekaj res lepih kolesarskih izletov po Sloveniji no predvsem po Gorenjski in vedno znova odkrijemo še kakšne lepe kraje in nove izzive.

Izziv

     Pred časom nas je ga.Jolanda iz skupine sLOVEnija patchwork povabila k skupnem dobrodelnem projektu Golica. V tehniki paper piecing naj bi vsaka udeleženka izdelala-sešila blok z motivom narcise ključavnice. Material, vzorec in navodila je pripravila omenjena gospa. In ker že dolgo nisem šivala v omenjeni tehniki sem si rekla" pa naj bo, se prijavim da mi bo to nek izziv". Ha ta "nek izziv" mi je povzročil kar nekaj več že tako sivih las.

    Čez poletje res nisem imela neke velike želje in volje za šivanje. Predvsem zaradi vročine, pa dela na vrtu, pa počitnic z vnuki, ob koncih tedna sem pa proste ure raje preživela nekje v naravi, na kolesu. Sedaj ob koncu poletja, ko so vnuki v šoli in vrtcu, ko so malce zmernejše temperature sem si pa vzela čas za šivanje. Res da je bilo to v popoldanskih urah in ko vidijo domači, da sem v šivalnici gredo kot "muhe na med". Vseskozi nekdo nekaj potrebuje: vnuki:" mama a se greš igrat z nami, a bi risala, brala, tekla, skakala...", babi:" a mi greš nekaj iskat v trgovino, lekarno, na vrt..."mož:" a mogoče veš kje imam ta in ta kolesarski dres, hlače, kopalke..." hči: "mami pridi na dvorišče, ne bodi tako asocialna"(to je iz nevoščljivosti ker ona tudi zelo rada šiva, pa nima časa. No toliko o miru, ki sem ga imela in potem še ta frdamana tehnika, katero sem že čisto pozabila in sem morala osvežiti znanje. In potem sem šivala in parala, no to je bilo v enakem razmerju oziroma skoraj sem več parala kot šivala. Tisti ubogi vzorec na papirju sem prešila po dolgem in počez, pa zlepila še s selotejpom, ker se mi je čisto scefral. No po dnevih muk sem nekako "uspela" sešiti narciso. Ne sicer povsem zadovoljna, ker bi bili stiki lahko bolj natančni ampak sedaj je kar je in ne grem spet parat😅.

Vsega po malo

     Počitnic je konec, vnuki so začeli novo šolsko leto Iza v tretji razred, Vito v prvega, ata in mama pa na kolo. V avgustu ni bilo prav veliko časa za meni ljube prostoročne dejavnosti, pa še prevroče je bilo. V zadnjih dneh avgusta sta naša dva šolarja praznovala rojstna dneva, malce več smo se igrali z vnuki, ob koncih tedna smo naredili kakšen lep kolesarski izlet, kljub vročini sem kaj spekla in kaj izvezla in to je to. Upam da bo september bolj ustvarjalen in da se bo našel čas tudi za kak teden dopusta😉.

 

Jesenska klasika 2023

     Po letu dni premora zopet klasičen kolesarski izlet do Izole. Lepa jesenska etapa, ko je sonce že manj žareče in vroče, ter je svetloba že čisto drugačna. Ko ob poti dišijo jesenske ciklame, ob morju pa borovci, ko je nebo bolj modro in morje toplo, ko...je res lepo in uživamo v vsakem kilometru poti.

čez Planinsko polje

tudi okvare so stalnica na kolesarjenju

počitek ter skok v morje v Izoli