Jagodni džem in metin sirup

V tem tednu je sezona jagod na višku, pa še toplo in sončno vreme jim gre na roko in vsak dan doda nekaj k njihovi sladkobi in čudoviti barvi
Sladke, sočne, pa tako lepe rdeče barve, da o vonju, ki je napolnil avto, ko sem jih peljala domov iz bližnje kmetije sploh ne bi govorila.
To je čisto nekaj drugega kot tiste uvožene, brez okusa in sladkobe, brez vonja in blede barve, katere pripeljejo v trgovske centre iz Španije, Italije ali celo kakšne še bolj oddaljene dežele.
Smo se jih kar najedli, pa marmelado in džem sem skuhala in še jih bom šla iskat ker so res dobre in domače.

Ni boljšega zajtrka kot je košček domačega rženega kruha, z domačim maslom in krepko žlico sveže kuhanega jagodnega džema. Poleg pa skodelica dobre kave servirano na vrtni mizi v čudovitem sobotnem jutru.

In ker je tudi poprova meta v polnem rastju, sem po receptu sodelavke naredila še metin sirup. V vročih poletnih dneh, ki prihajajo se prileže dobro ohlajen z dodatkom mete in rezinami limone.
Pa še recept:
cca 1 liter narezane mete
2 litra vode in 2 kg sladkorja zavri in ohladi toliko da je mešanica še mlačna. Dodaj meto dve citronki in 4 narezane bio limone. Vse skupaj pusti stati 24 ur nato precedi v steklenice in shrani v hladen temen prostor.

Moje Dobrave

Tako imenujem gozdnati predel na Sorškem polju. Domačini jih imenujejo Dobrave, jaz pa "moje Dobrave". Moje pa zato, ker so me pred leti, ko sem pričela s tekom zdravile. Vsakokrat ko sem imela prepolno glavo vsega sem se podala na tek ali pa s kolesom v Dobrave in tam sem našla svoj mir, obkrožene z zeleno barvo, mirom, ptičjim petje, samotnimi stezami, čudovitim vonjem gozda...
In tako je tudi danes, čeprav malo ali skoraj nič ne tečem in sem več na kolesu, vendar jih vsake toliko časa obiščem.
Še vedno me napolnijo z nekakšnim mirom in to prav potrebujem vsake toliko časa in še vedno so lepe in malo moje.

Kjer se čas ustavi...

Istra, kamnita pokrajina se v tem času kaže v neštetih odtenkih zelene. Sonce še nima tiste uničujoče moči in naravo kar razganja od bujnega rastja, oči pa se kar ne morejo nagledati čudovitih pejsažev, ki jih slika s svojim velikim pomladnim čopičem. In ko vsemu dodamo še toplo sonce, vonj borovcev in morja so občutki popolni.
Obisk starih kamnitih mestec, posedanje na obali na toplem soncu, nešteto krasnih cest za kolesarjenje, ribiški praznik sardel, kremast sladoled, prebiranje knjige ob kozarcu dobrega vina, prijetno valovanje morja...to je hrana za mojo dušo.