Marmelade

 Ta čas dozoreva jagodičevje, ribez, maline, jagode, borovnice. Posledično je pravi čas za kuhanje marmelad. Ribez je po nekaj bolj sušnih letih kar bogato obrodil in včeraj so ga vnuki obrali, no malce sva tudi midva pomagala. Maline in jagode pa sem ga kupila na bližnji kmetiji (domače vnuki oberejo in pojedo sproti). Na žalost letos še ni bilo časa za nabiranje borovnic, no mogoče mi to uspe v prihodnjem tednu.

Tako je včeraj in nekaj preteklih dni hiša dišala, ker se je kuhala marmelada. Ker tako maline kot ribez pasiram čez cedilo, da v marmeladi ni pešk je to ena packarija. Prav tako ne uporabljam nobenih zgoščevalcev(no ribez že sam po sebi dovolj želira) le limonin sok in potem malce dlje kuham.

In potem mi je znanec pripeljal še marelice in so šle še te v predelavo, torej marmelade za zimo so.

Tudi peške malin in ribeza ne odvržem. Le te posušim in zmeljem ter uporabim pozimi za čaje

Za domače praznovanje

     So rekli vnuki" brez torte pa za rojstni dan ne gre". In sem pekla, navkljub vročini zunaj in potem še v od peke segreti kuhinji. Marelična, malinina z belo čokolado in bezgova. Vse s pomočjo receptov https://midvakuhava.si/ in https://leaneen.com/. Niso mi uspele tako lepo kot so njihove ampak dobre so pa bile, menda, tako so rekli.

Da pa ni bilo samo sladko je bilo še nekaj slanega. Focaccia z rožmarinom in domačimi sušenimi paradižniki, ter neke vrste grisini z rožmarinom, česnom, temnimi olivami ter posuti z grobo soljo. Postopek pa malo daljši zaradi uporabe droži.

 

Prijetno s koristnim

 Tako bi lahko poimenovala naš včerajšnji izlet na Soriško planino in naprej na Možica. Imamo ta privilegij, da lahko izbiramo kateri dan v tednu bomo šle, le koncev tedna se zaradi obilice ljudi na vseh teh točk izogibamo. Med tednom je mir, ni ljudi, prometa in lahko smo v miru nabirale rožice in vršičke za čaje, se nahodile, klepetale ter na koncu privoščile še kosilo pri Lajnarju. Le kaj je lahko lepšega kot lep dan, gorski zrak, dišeči in cvetoči travniki ter dobra družba.  

Vsak dan je tako lep...

     In res prav vsak dan nas lahko razveselijo drobne stvari, ki nam ga polepšajo. Pa naj bo to sprehod po vrtu, 

dišeče rože, zeliščni šopek na mizi in jutranji čaj iz sveže nabranih zelišč, 

dobra knjiga, 

po dolgem dolgem času obuti tekaške copate in se podati na tek v mir in tišino bližnjega gozda,

 kuhinja ki diši po sveže kuhani marmeladi in potem jo namažeš na kos kruha(še bolje je če je sveže pečen z drožmi) z domačim maslom njam, 

prva pobrana zelenjava iz vrta

ali pa ko dobiš paket z blagom...

Ja veselje in sreča je v majhnih stvareh in trenutkih.

Stari Ljubelj

 Smo s prijateljicami izkoristile dopoldan in "skočile"na Stari Ljubelj na čaj in joto. Joj kako leta tečejo, saj sem bila tu pred več kot dvajset leti, ko so bili najini otroci malo starejši kot so sedaj njihovi otroci, najini vnuki. Je pa prednost upokojitve to, da se lahko na te, ob koncih tedna zelo oblegane izletniške točke podaš med tednom in srečaš samo nekaj podobnih srečnežev kot smo me - upokojencev.