Po skoraj dveh tednih prisiljenega počitka zaradi okužbe z virusom, sem današnje dopoldne izkoristila za dolg sprehod. Za tek in vzpon v hrib še nisem, se prehitro zadiham, čas za sneg bo prihodnji konec tedna, za kolo je še prezgodaj torej ostane sprehod.
Res lep dan, nebo brez oblačka, ni bilo premrzlo in bil je pravi užitek dihati svež zrak s polnimi pljuči, hoditi skozi gozd, čez travnike, po zamrznjenih kolovozih in občudovati zasnežene hribe, katere so žal včeraj vzele življenja trem izkušenim alpinistom. Narava je lahko tako lepa ali pa tudi tako kruta.
V tem času še počiva in prav je tako, le na obrobju južne strani gozda so že pognale mačice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar