ponedeljek, 30. september 2013

Nekaj novega

Po dolgem času sem šivala. En majhen "projektek". Sem se preizkusila koliko mi je ostalo iz osnovnega tečaja patchworka in pa v natančnosti šivanja (da nisem povsem iz vaje).
Kot prvo sem naredila načrt, kateri nam je kasneje v pomoč pri izbiri blaga (količina, vzorci, barve).


Naenkrat izrežemo vse like katere potrebujemo za posamezen blok.


In potem je na vrsti šivanje in sestavljanje lika. Med posameznimi fazami šivanja lik vedno polikamo (brez pare)

Barve lahko poljubno kombiniramo.


Na koncu je izdelek - prevleka za okrasno blazino izgledala tako...
Prednji del prevleke je podložen s tankim polnilom ter prešit z okrasnimi šivi okoli likov, levo in desno pa sta pasova prešita poljubno, s tačko za prešivanje. Tega še nisem ravno vešča.
Na zadnji strani se prevleka zapenja z dvema gumboma v obliki rožic.



torek, 24. september 2013

Sladka nedelja

Pretekli konec tedna sem imela na rekreativno športnem delu čisto ničlo, sem se pa malo bolj odrezala v kuhinji. V Kopru je bila prireditev http://www.sladka-istra.si/sl/, pri meni v kuhinji pa sladek konec tedna. Pa tako lepo jesensko vreme je bilo zunaj, mene pa je zagrabila ta sladka peka. Sicer veliko raje pečem v jesenskem in zimskem času, ko je kratek dan, mraz in turobnost, po hiši pa tako lepo diši po pecivu. Poleg se prileže kakšen dober čaj iz rožic nabranih in posušenih čez poletje, ali pa sladka gosta vroča čokolada s kepico puhaste smetane. V bolj mrzlih dneh pa mogoče vroč grog ali pa kuhano vino z množico močno dišečih začimb.
Ampak zima in turobno jesensko vreme lahko še malo počakata, sedaj naj bo še malo tiste prave , prijetno tople, v barve starega zlata odete dišeče jeseni. Ko je nebo tako modro in čisto kot solza, ter  sonce tako prijetno toplo. Ko svetloba dobi tiste mehke nežne odtenke in se sence podaljšajo.Ko se listje obarva v tople barve in polja pokrijejo meglice kot nežen pajčolan.







ponedeljek, 23. september 2013

Hvaležnost

Mislimo pozitivno, bodimo pozitivni, bodimo optimistični, bodimo hvaležni.
Zunaj so tako lepi jesenski dnevi, da res ni vzroka za slabo voljo, namrgodenost, jezo, pesimizem, naveličanost, žalost, lenobo... Tudi pri meni pridejo dnevi ko se tem občutkom ne morem izogniti. Takrat ko imam vsega dovolj, ko e vidim konca dela, ko sem preutrujena in brezvoljna za šport in ustvarjanje, zunaj pa so prekrasni dnevi si rečem. "Dovolj je" v prihodnjih dneh bodi pozitivna vesela zadovoljna, optimistična, hvaležna.
Hvaležnost je beseda katera nam je vedno bolj tuja. 
Hvaležna sem za svojo družino (čeprav me marsikdaj krepko ujezijo), za vse prijatelje za katere imam vedno premalo časa (ampak bom skušala to popraviti), za naravo katera me obdaja,


za današnji prekrasen pogled na hribe,


hvaležna za zdravje katero mi služi da lahko vse to delam, za neskončno dobrega življenskega sopotnika, za prekrasen dopust,





za pridelek iz vrta,

 


za dišeč domač kruh,



za lahkoten tek,



 za dneve na kolesu,


hvaležna za lepe jesenske dni, 






za cvetlični vrt in dišečo vrtnico katero mi je posadila Ruth,




za vse pozitivne ljudi kateri me obdajajo, za vsak prosti trenutek, za tišino in ptičje petje s katerim me po napornem dnevu obda gozd,



za vse ustvarjalke katere sem spoznala preko ustvarjalnega foruma,



 za Kreartiv (mentorico kreativnega šivanja in patchworka) znanje katerega nesebično predaja nam, njeno neusahljivo energijo in čudovito trgovinico v Ljubljani https://www.facebook.com/pages/%C5%A0ivilja-in-the-house/456688937706264,


 za sposobnost da lahko delam, vidim, hodim, za, za,...
Ta prispevek bi bil čisto predolg če bi želela napisati za kaj vse sem hvaležna in vse to izpodrine negativnost in slabo energijo. Zato bodimo pozitivni in hvaležni, kajti življenje je tako lepo.     

ponedeljek, 16. september 2013

Pečene paprike

Sedaj je čas paprik mesnatih rumeni, zelenih, podolgovatih rdečih...In te sem pekla ter shranila za zimo.

















Pekač sem postavila kar na vrtno mizo.



Pečeno sem pokrila do naslenjega dne, ko sem jo očistila in olupila, ter nekaj vložila ostalo pa shranila v vrečke in zamrznila.

nedelja, 15. september 2013

Slivova marmelada

Ko sadje dozori ga je vedno v obilju in vse naenkrat je zrelo. In kaj naj drugega naredim kot da ga vkuham v kompote ali marmelade.
Sedaj so bile na vrsti slive, tiste sladke pozne iz katerih je marmelada reeeees dobra.


No nekaj sem jih zamrznila za cmoke, iz ostalih pa skuhala marmelado. Kdor ima rad bolj sladke marmelade je to pravi recept. Menda izhaja iz dežele sliv -Srbije, vendar je pri nas v družini že zelo dolgo.

SLIVOVA MARMELADA

5 kg sliv
2,5 kg sladkorja
0,25 l vinskega kisa
2 dl ruma

Slive operemo, spečkamo in kuhamo od 1/2 do 3/4 ure. Med kuhanjem stalno mešamo. Nato dodamo sladkor in kis ter zopet kuhamo 1/2 do 3/4 ure. Na koncu dodamo še rum in pustimo da samo zavre, ter še vroče napolnimo v kozarce.
Marmelada je odlična, ker so v njej celi koščki sli, kis ji da lepo barvo, rum pa še ojača aromo.
Sama sicer dam manj sladkorja, vendar je to odvisno od okusa posameznika.

In da imate zjutraj svež kruh, domače maslo in to marmelado, vam povem za prste obliznit.

 


sobota, 14. september 2013

Srečna sem...

Glede na množico slabih novic s katerimi nas dnevno zasipajo mediji (pa čeprav se jim skušam kar v največji meri izogniti se me vseeno dotaknejo) sem sklenila da si bom vsak teden zamislila eno lepo besedo. Idejo sem dobila ko sem se zbudila v prekrasno sobotno jutro, ko je bilo nebo kristalno čisto in ja bila sem vesela in srečna.
Ta teden je bil sestavljen iz številnih malih in velikih sreč.

Srečna sem bila na koncertu Manouche in Big Foot Mama pretekli konec tedna



in na podelitvi diplom v prekrasni dvorani Univerze v Ljubljani (prava odločitev, da so ta slovesni dogodek preselili iz Cankarjevega doma nazaj na Univerzo)- diplomiral je sin. 



Srečna sem bila tudi v petek  ko se je po mračnem, turobnem in deževnem vremenu v tem tednu skozi oblake pokazal sonček in lahko sem se odpeljala s kolesom v službo. Bilo je sicer hladno toda lepo jutro. Verjetno eno zadnjih kolesarskih v tem letu.


Srečna sem ko tečem skozi gozd, v tišini sama s seboj ...

 
Srečna sem ko se konec tedna s kolesom odpeljem v mesto obiščem tržnico, se dobim z mamo na kavi, obiščem branjevke, naberem šopek rož na vrtu, pogledam razstavo gob, spečem dober kruh in skuham dobro kosilo, preberem dobro knjigo, spijem skodelico čaja...







Srečna sem ker živim v majhni ampak lepi deželi, katera ima vse od prekrasnih hribov, jezer, morja, prelepih mest...
Srečna sem ker imam družino, streho nad glavo, majhen vrtiček...
Prav zares sem srečna.
Ja in srečna sem ko ustvarja in to delim na blogu...