Vsakega po malo

    Nisem človek ki bi ravno miroval. No s tem ni mišljeno da moram ves čas tekati naokoli temveč da moram imeti dan zapolnjen, pa naj bo to s knjigo, peko, ročnimi deli, športom, vrtom, zelišči, naravo... Po glavi se mi vseskozi vrtijo kakšne nove ideje, kaj bi lahko še naredila, obnovila, ustvarila, posadila, prebrala, se udeležila še kakšne delavnice, tečaja (to žal v zadnjem času zaradi znanih omejitev zaradi epidemije pač ne, preko zooma mi pa niso ravno pri srcu ker imam rada srečanja in druženja z ljudmi)...

    Danes sem si naredila dnevno in nočno kremo kajti že kar nekaj let je odkar sem obiskala nekaj tečajev pri ga. Nini iz Magnolije in od tedaj ne kupujem krem za obraz in telo temveč si jih "copram" kar sama. Material kupim v https://www.tovarnaorganika.si/ ali pa https://www.magnolija.si/  nekaj maceratov naredim sama. Na spletu je veliko receptov za le te, za kreme pa uporabim recepte pridobljene na delavnici.

    Pa nisem samo domače kozmetike mešala, sem spekla še bagete, pa nekakšen sladek kruh, kateri je bil čisto premalo sladak. Mož je dejal, da je najboljša skorja, ker je bila posuta s sladkornimi zrnci :)

    Popoldan sem se pa kljub mrzlemu vetru odpravila na enourni tek, ja sem kar ponosna, da sem premagala lenobo.

Iz ostankov...

    Ko gledam eno leto nazaj, odkar se nam je marsikaj spremenilo kar nam je bilo nekoč samoumevno premišljujem kaj pogrešam.

    Pogrešam pogostejša druženja s prijatelji, vonj morja, dopust in kolesarjenje po Istri v tem času, sproščeno pohajkovanje po stari Ljubljani in obisk knjigarn, kraški mali maraton in nasploh rekreativna športna druženja, obisk koncertov, gledališč in ostalih prireditev, vožnjo z vlako skupaj z vnuki brez mask, udeležbo pa ne preko zooma na kakšni delavnici o zeliščih, aromaterapiji, vrtu, domači kozmetiki, pa srečanja z mojimi šiviljskimi kolegicami kjer je bilo toliko smeha... Ja še bi lahko naštevala pa se marsikatere dejavnosti-prireditev niti ne spomnim ker jih pač ni oziroma kot kaže jih še nekaj časa ne bo.

    Sem pa v tem času zelo omejila obisk trgovin z materialom in pripomočki za ročna dela. Kar je pač nujno le kupim, sicer pa se poizkušam nekako disciplinirati in porabiti domače zaloge in zaenkrat mi kar uspeva.

    In tako sem spletla še en pulover iz ostankov volne. Pletla sem kot že zadnjih nekaj kosov v enem delu, z raglan rokavi, enostavni rebrasti vzorec levih in desnih pentelj. Na koncu je bilo le malce več dela z šivanjem nitk. Sedaj bo pa čas še za kaj drugega in bo pletenje počakalo.

 

Praznik vseh žensk

    Danes 8. marec mednarodni praznik žensk. Na ta dan praznujemo boj žensk za delavske pravice ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, za pravico do izobraževanja, za volilno pravico... Pa je to res? Celo v razvitih demokratičnih deželah so ženske še vedno podrejene, zatirane, izkoriščene in spolno zlorabljene in pri tem ni pri nas popolnoma nič drugače.

    Tudi pri nas imamo krasne, borbene in pogumne ženske, katere imajo občutek za sočloveka, se borijo za revne, izkoriščane, za enakost med spoloma, za ničelno toleranco do spolnega nasilja- da samo JA pomeni JA, se javno izpostavijo in zagovarjajo svoja stališča kljub pritiskom vladajoče elite. Podpiram te močne ženske, po drugi strani pa ne želim v politiki žensk brez hrbtenice, katere delijo obljube s figo v žepu, katere ne zagovarjajo svojih stališč in ne mislijo s svojo glavo. V tej epidemiji so največji davek plačale in še plačujejo ravno ženske.

In da ne bo ta zapis tako črnogled in pesimističen še ena lepa od Lainščka

Feri Lainšček

NE BODI, KAR NISI

 

Ne bom, ker ne morem, ker res ni mogoče,

razum mi dopušča, srce pa kar noče.

Ga sploh ne utišam, saj vem, da ne laže,

ko vse gre po svoje, spet pot mi pokaže.

Ni mar mi za norme pa vsa ta pravila,

ničesar ne rabim, želim si le krila.

Letel bom po svoje, svoboden kot ptica,

ne bo več dosegla me vaša resnica.

Ujete so želje, za vse so predpisi,

srce pa mi pravi:  Ne bodi, kar nisi!

Vsi hodijo v vrsti, jaz grem pa po svoje –

brez veze, brez veze, pa vendar lepo je…

Ves svet je izložba, blešče se napisi,

srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!

Vsi nosijo maske, jaz nočem se skriti –

verjamem še v sanje, želim le ljubiti…

    

    

    

    

    

Mrzla, vetrovna vendar sončna sobota

    Počasi se bomo poslovili od zime in s tem zimskih športov, zato je bilo potrebno izkoristiti še zadnje dni za tek na smučeh. Zgodaj zjutraj je bila v Ratečah še prava zimska idila in urejene proge.

 Popoldan pa sva čas rezervirala za vnuke in sprehod skozi naše lepo staro mestno jedro, do gradu in grajskega vrta. Vmes se nisem mogla upreti, da nebi naredila nekaj slikc starih vrat in oken.

Plan zasaditve vrta

    Počasi se bo začela sezona za vrtičkarje. In ker imam na tem področju še malo izkušenj, že tretje leto zapored narišem plan zasaditve na vrtu. S tem si pomagam, da vem kje bolj pognojiti gredice, kje ne, kje potresti apno in lesni pepel, kaj saditi kot pred posevek, glavni posevek in naknadni posevek. Skratka brez načrta sem čisto izgubljena in prav občudujem taščo pri starosti 90+ ki sadi in seje tako po spominu in ji vedno vse lepo raste in obrodi. 
Torej skoraj teden dni sem po malem načrtovala in danes zaključila. Plan je narejen, semena pregledana, pomila sem lončke v katere bom sejala sejančke za sadike, paradižnik, paprika, por, nadzemna kolerabica...Sedaj pa me čaka delo na vrtu kjer je potrebno, prekopati in urediti gredice, pognojiti, potresti kompost in razgrniti zastirko, nabrati leskove veje za različne opore, popraviti pleteno mrežo iz vej za oporo kumaram, ja dela bo še veliko in prav je tako.

lončki pripravljeni za sejančke

in še malo spomladanske zasaditve v okrasne lonce

Vsakega po malo

    Malce sem se igrala z različnimi tehnikami šivanja krpanke. Od paper piecinga, do šivanja res majhnih kvadratkov, pa prostoročnega prešivanja in za konec še ročno šivanje aplikacije.

    V tehniki paper piecing uporabljamo papirnato šablono, na kateri si s številkami označimo zaporedje po katerem bomo šivali posamezne koščke blaga skupaj. Pri meni je bil to srček, katerega sem kasneje ročno prišila na osnovo.

    Drugi del izdelka je bil sestavljen iz malih kvadratov, katere sem ukrojila v velikosti 3,5 cm. Imela sem veliko malih koščkov blaga in želela sem preizkusiti tehniko šivanja malih kvadratov v celoto.

    Te kvadrate sem polagala enega poleg drugega na kos centilina jih nato prelikala in potem šivala vzdolžno in nato še prečno, pri tem je bilo potrebno na vseh križanjih centilin zarezati (širina šiva 0,75 cm).Končna velikost posameznega kvadratka je 2 cm.

     Skratka veliko rezanja, pa veliko natančnosti ob polaganju kvadratkov na centilinsko osnovo in previdnost pri likanju da se kvadratki ne premaknejo, šivanje gre sicer s to tehniko hitreje,ampak vse skupaj je bilo še vedno zelo zamudno.

        In potem sem na delu, kjer sem ročno prišila aplikacijo srčka osnovo še prostoročno prešila. Izgleda prav katastrofalno. Nisem še vešča te tehnike in sem se malce poigrala, na začetku je še kar šlo, v enem delu pa je prešito katastrofalno, kar nekaj, brez repa in glave, kot da bi šivala miže. Še na delu s kvadrati sem prešila  prostoročno v obliki srčka pa se skorajda ne vidi.

    Skratka veliko tehnik, veliko dela, prešivanje ena katastrofa... S končnim izdelkom nisem ravno zadovoljna ampak tako pač je, vseskozi se učimo in pri tem delamo tudi napake.