Nekaj dni nazaj sem se odpeljala do prostora kjer običajno nabiram borovnice pogledat ali je spomladanski mraz naredil kaj škode, tako kot zadnji dve leti, ko jih ni bilo tudi za majhen lonček ne. Na moje veliko veselje sem bila prav prijetno presenečena, saj so bili grmički polni že zrelih plodov. Naslednji dan sva se s prijateljico hitro dogovorili in šli nabirat te slastne plodove. Obema je to en tak sproščujoče- meditativen čas v katerem uživava v tišini lahko tudi več ur, vsaka s svojo košaro in lončkom, ter svojimi mislimi. Hvala naravi za ta mirni zeleni gozd, polne grmičke borovnic, ptičje petje... Pa mi rečejo, ja kako se ti pa da, pa klopi so, pa bolečine v hrbtu, pa saj jih lahko kupiš, ampak ne razumejo, da jaz v tem uživam in mi je to sprostitev, saj domov pridem res malce utrujena vendar srečna.
Tu se pa vidi da nabirava z rokami in ne tistim pripomočkom "glavnikom ali grabljicami" kot nekateri in potem naredijo toliko škode na grmičkih.
No danes je bil pa čas za kuhanje, malce marmelade, pa borovničevega likerja z dodatkom terana, ruma in sladkorja...
Ja res je kar packarija to kuhat, sploh ker jaz še kompliciram in vse stisnem čez cedilo. To pa zato, ker to marmelado uporabljam tudi za kakšne piškote in ne želim, da so notri tiste male pečke🙂.
Ni komentarjev:
Objavite komentar