Sivkin sirup

     V tem času na vrtu cveti prava sivka (Lavandula angustifolia), ki je začimba, zelišče in dišavnica ter tako primerna tudi za uporabo v kulinarične namerne. Je blago pomirjevalo, ki miri in uspava. Uporabljamo jo v kozmetične namene, kot eterično olje, v čajnih mešanicah ali pa kot sem letos prvič naredila sivkin sirup.
    Tukaj bodite pozorni da uporabite le pravo sivko in ne lavandina, ki je hibrid prave sivke. Prava sivka ima bolj blag nežen cvetni vonj, lavandin pa intenzivnejšega, to pa zato ker vsebuje kafro. Prava sivka cveti bolj zgodaj(maj, začetek junija), je nižja in cvetovi so bolj intenzivne vijolične barve, lavadin pa cveti kasneje, grmički so višji, cvetovi nežno sivo vijolične barve in imajo intenzivnejši vonj. Napram pravi sivki, ki pomirja, lavandin deluje stimulativno in poživlja.

Enostaven recept najdete na spletu, na splošno pa je narejen iz:

80 cvetov prave sivke

40g citronske kisline

dve večji limoni narezani na rezine

šopek poprove mete- (ni nujno)

sem pa dodala še žlička borovničeve paste za bolj intenzivno barvo( borovnice nesladkane kuhane in pretlačene)-ni nujno 

2 kg sladkorja

2 l vode

Sladkor in vodo sem zavrela(sladkor se mora stopiti), v še mlačno raztopino sem dodala sivkine cvetove in šopek mete. Ko se je mešanica ohladila sem dodala še limonine rezine in citronsko kislino. Premešala , pokrila in pustila 48 ur. Vmes sem večkrat premešala in potem nalila v manjše stekleničke.

barva sirupa je res intenzivna in tudi okus je zanimiv. Uporablja se lahko kot osvežilen napitek, razredčen z vodo, kot dodatek gin toniku, ali drugim poletnim pijačam, za osvežite, kot dodatek v sladice...

ker pa je v tem času zacvetel tudi ognjič, je v kombinaciji z intenzivno vijolično barvo sivke nastal en prav lep dišeč šopek.

    

    

 

 

Rogljički

     Droži, droži sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje kupila kvas, ker vedno uporabljam droži. Res je postopek malce daljši. Moraš vsaj dva do tri dni prej planirati, kakšno pecivo bi želel. 

Ker imam še nekaj kozarčkov lanskoletne marelične marmelade sem se tokrat odločila za rogljičke polnjene z marmelado.

 

drožni nastavki

sladek za rogljičke, ostala dva pa eden za mlečni kruh, drugi pa za grisine z olivami in rožmarinom

Po borovnice

     Nekaj dni nazaj sem se odpeljala do prostora kjer običajno nabiram borovnice pogledat ali je spomladanski mraz naredil kaj škode, tako kot zadnji dve leti, ko jih ni bilo tudi za majhen lonček ne. Na moje veliko veselje sem bila prav prijetno presenečena, saj so bili grmički polni že zrelih plodov. Naslednji dan sva se s prijateljico hitro dogovorili in šli nabirat te slastne plodove. Obema je to en tak sproščujoče- meditativen čas v katerem uživava v tišini lahko tudi več ur, vsaka s svojo košaro in lončkom, ter svojimi mislimi. Hvala naravi za ta mirni zeleni gozd, polne grmičke borovnic, ptičje petje... Pa mi rečejo, ja kako se ti pa da, pa klopi so, pa bolečine v hrbtu, pa saj jih lahko kupiš, ampak ne razumejo, da jaz v tem uživam in mi je to sprostitev, saj domov pridem res malce utrujena vendar srečna. 

V slabih petih urah jih je vsaka nabrala dobre štiri litre.

Tu se pa vidi da nabirava z rokami in ne tistim pripomočkom "glavnikom ali grabljicami" kot nekateri in potem naredijo toliko škode na grmičkih.

   No danes je bil pa čas za kuhanje, malce marmelade, pa borovničevega likerja z dodatkom terana, ruma in sladkorja... 

Ja res je kar packarija to kuhat, sploh ker jaz še kompliciram in vse stisnem čez cedilo. To pa zato, ker to marmelado uporabljam tudi za kakšne piškote in ne želim, da so notri tiste male pečke🙂.

Še nekaj morja

     Majski dopust na morju se je iztekel. Bil je aktiven, sončen, raziskovalen, sproščujoč, pač tak kot sva si ga želela. Prekolesarila sva dobršen del Istre, poiskala geografsko središče le te in pa najkrajšo in najožjo uličico v Istri (menda) in to v starem mestnem jedru Vodnjana. Naužila sva se morskega zraka, se kopala, po plaži nabrala nekaj malih školjkic in čudovito okroglih, gladkih, belih kamenčkov, katere so valovi skozi čas obrusili. Ob poti na Skitačo občudovala preproge cvetočega žajblja in prekrasne razglede na Kvarnerski zaliv. Se vozila po neprometnih cestah, skozi "tunele" zelenja...skratka čudovito. 

Morje v maju

 Že nekaj let v tem času se za teden dni odpraviva v Istro, natančneje v Peroj. Tu je čudovito izhodišče za kolesarjenje. V tem času je vreme še dokaj prijazno z zmernimi temperaturami. Kar se pa tiče prometa na cestah je ta napram poletni turistični gneči prav zmeren. Bolj ko se od obalnih mest podaš v notranjost Istre lepše in bolj mirno je. Danes je bilo deževno in šele pozno popoldan se je razjasnilo, zato pa je bil čas za dolg sprehod ob obali. Lepo, mirno in sproščujoče, pa še nekaj lepih kamenčkov sem našla in naredila nekaj posnetkov za spomin.