ponedeljek, 12. oktober 2020

Zakaj se rada vračam...

Ja zakaj se rada vračava v Istro predvsem izven sezone. 
Zaradi starih mestnih jeder iz katerih veje zgodovina, avtohtonih kamnitih zapuščenih hiš v notranjosti, pogleda proti morju čez vse gričke, zato ker narava tako lepo diši, zaradi vonja rožmarina, sivke, borovce in ne vem še česa, zaradi rdečkastega ruja jeseni in debelih plodov kostanjev za katere imaš občutek da jih nihče ne pobira, ti pa si na kolesu pa jih nimaš kam nabrati. Zaradi oljk, mandarin, granatnih jabolk in kakijev pod težo katerih se upogibajo veje, zaradi lepote solin v zahajajočem soncu in njihovih prebivalcev čez dan, zaradi prijetno toplega sonca in praznih cest, zaradi posedanja na obali katera je lahko samo tvoja in šumenja morja katerega ne preglasijo glasni turisti, zaradi burje ki prečisti ozračje, vonja po ribah, zaradi, zaradi ...ja še bi lahko naštevala. 













Nimam oziroma nimava želje da bi hodila na morje poleti, ko je obisk turistov na višku, ko sonce žareče pripeka, ko so obale prekrite z brisačami in se skozi male uličice mest komaj premikaš zaradi trum turistov. Najin čas za Istro je zgodaj spomladi in jeseni.
In zato ker mi je Istra tako ljuba me je knjiga Blodnik po Istri slovenskih avtoric razočaral. Morda sem preveč pričakovala, morda je moj pogled ker jo prekolesarim izven sezone drugačen, morda sem premalo kritična, vsekakor pa to ni knjiga po kateri bi imel željo obiskati Istro, to je v pravem pomenu blodnik. Predvsem pa so me avtorice razočarale ker so povsem izpustile kraje v Slovenski Istri pa tako lepi so, Padna, Korte, Sv.Peter, Pomjan, vrh Krog nad Sečovljami od koder je prekrasen razgled na soline...Mislim da moraš Istro raziskovati počasi, skozi leta, izven sezone in imeti oči na široko odprte, za majhne lepote katere se ti odpirajo na vsakem koraku.









 






Ni komentarjev:

Objavite komentar