Morje, sonce, kolo, klanci...

Minilo je že kar nekaj let, kar sva bila v glavni sezoni na morju. Ko so bili otroci majhni smo hodili na morje v mesecu juliju in avgustu.Kasneje, ko so odrasli in dopustovali s svojo druščino sva z možem hodila na morje v juniju in septembru.Izbirala sva tak čas da sva lahko kolesarila in še ni bilo prevroče.

Za mene je september najlepši mesec za uživanje na morju, ni prevroče, voda je topla, ni "gužve" tako v mestih kot cestah in plažah - za naju, ki ne zdrživa dolgo brez kolesa idealno.

Letošnje zadnje julijske dni pa sva se za spremembo odpravila v Baškem Polju. Domači so tu dopustovali in naju povabili.

Sprva je bilo mišljeno, da kolesa ostanejo doma, ampak če se že peljeva tako daleč, jih bova pa vseeno vzela in "skočila " na najvišji vrh Biokova-Sv. Jure 1.762m.

Zaradi vročine sva najini kolesi "zajahala" že malo čez peto uro zjutraj, ko se je ravno pričelo daniti, vendar je bilo ozračje še prijetno sveže.
Do Makarske in odcepa proti najinem cilju sva vozila po magistralki, kar ni bilo ravno prijetno zaradi "dirkanja" tovornjakov, kasneje pa se je promet umiril, in cesta se je vseskozi enakomerno dvigala, le proti koncu je bilo nekaj kratkih malo strmejših predelov.

Na vrhu sva izkoristila čas za kratek postanek in pogled proti dolini. Sledil je lep spust proti Makarski, tu pa naju je pričakalo kaotično stanje na prometnici, kolone razgrete pločevine pred semaforji, turistični vrvež, turisti ki so ležerno prečkali cesto kjerkoli je pač naneslo... To je bil za mene najbolj stresen del poti.

Ko sedaj doma, po nekaj dneh strnem vtise; čudovite plaže, plavanje v  kristalno čistem morju s pogledom na skalnati masiv Biokova sproščujoče, čisti užitek, po drugi strani pa nisem več vajena plaže, kjer leži brisača pri brisači, dopustnikov, ki se pražijo cele dni na vročem soncu, večernih sprehodov v mesto, kjer se zaradi množice ljudi premikaš po polžje, pa razglašenih "terasa bendov"...
Ja to je pač dopust v glavni sezoni.