Zdravilne rože in zeli

    Sedaj ko nimam več službenih obveznosti je več časa za meni ljube dejavnosti. Ena od teh je tudi nabiranje zdravilnih rož in zeli.

    Letošnje vreme je kar muhasto in čisto nič ne kaže na to, da nas bo sonce kaj kmalu razvajalo z višjimi temperaturami. Ko se bo vreme toliko stabiliziralo in ozračje segrelo se bom dopoldan podala na Škofjeloško hribovje ter nabrala zdravilne rože za čaj- materina dušica, gorska resa, listje borovnic, gozdnih jagod, ozko in širokolistni trpotec... Za nabiranje pa je potrebno da so rastline suhe in v polnem cvetu.

    Imam čisto osnovno znanje, pa nekaj literature in s pomočjo manjše knjižice, katero vedno nosim s seboj ko grem nabirati rastline spoznavam le te ter njihove zdravilne lastnosti. Pred leti sem se udeležila tudi tečaja, kjer so nas podučili kako, kdaj, kje nabirati zelišča, kako sušiti in hraniti. Tako literature imam dovolj, znanje nadgrajujem, čakam samo toplejše vreme, da pogreje zemljo in spodbudi rože in zeli k rasti.

    

        

Kolo in tek

     Malo naokrog po lepi Gorenjski bi lahko rekla včerajšnji kratki a vetrovni kolesarski turi. Zgodaj popoldan sva premagala lenobo, ter si dala eno brco v r**ter se odpeljala na dobrih šestdeset kilometrov velik krog. Za začetek je bilo dovolj, vreme lepo sončno toda vetrovno. Ceste na trasi po kateri sva kolesarila pa dokaj prazne Šk. Loka-Šenčur-Predvor-Bašelj-Trstenik-Brdo-Šenčur-Trboje-Smlednik-Zbilje in nazaj. Lepi kraji in če se vseskozi voziš v zavetrju moža niti ni naporno in veter ni ovira😊.

    

    Danes pa kljub turobnem, rahlo deževnem jutru nekaj za mojo dušo. Ob železniški progi, čez polja in travnike, skozi gozd. Malo teka, malo hoje, malo slikanja in uživanje v tišini, katero je zmotilo le ptičje petje in moje dihanje.

 

Za vsako nekaj

    Vzela sem si čas in sešila nekaj za vnukinjo, spalno srajco in hlače in pa tri predpasnike; enega za babico in dva za mene. Same uporabne stvari, nič dekorativnega... Nisem se pa mogla upreti srčkastim aplikacijam in sem hitro dve prišila na vnučkine hlače :).

  

 

Neobičajen dan

     Sprva sem želela napisati v naslovu "Žalosten dan" ali pa "Žalostna sem" pa sem ugotovila da bi to zvenelo preveč črnogledo in pesimistično. 

    Danes me je malce potrlo povsem zimsko vreme z dopoldanskim močnim sneženjem. Saj imam rada sneg, ampak ne v aprilu in ne ko čebulnice in sadje cveti. Kar ni polomil sneg bo po napovedih v prihodnjih dneh zaradi nizkih temperatur pomrznilo in tako zopet ne bo domačih sliv in  hrušk. Še dobro da sem krhke rastlinice graha zavarovala z "loki" sicer bi tudi te težek sneg polomil. Vseeno pa upam, da temperature le ne bodo tako nizke in sadje in jagodičevje ne bo prizadeto. 

    Druga stvar ki pa me je danes še bolj razžalostila je pa mačehovski odnos nekoga do knjig in posledično avtorjev. 

    Zjutraj sem kljub skoraj snežnem metežu nesla odpadno embalažo na zbirni otok in ko pritovorim dve težki vreči papirja in steklovine tja opazim da sta zabojnika polna. Pa le stopim do tistega s papirjem, kjer sta bili zaradi polnosti loputi odprti in opazim, da je nekdo napolnil kontejner s knjigami. Sprva sploh nisem mogla verjeti očem, da lahko nekdo vrže knjige v smeti. To se mi zdi nepredstavljivo. Saj tudi v našem kraju obstajajo pred knjižnico "male hiške" kamor lahko oddaš knjige, katerih ne potrebuješ več. Nekdo jih bo pa vesel. Srce se mi je trgalo, ko sem pobirala iz zabojnika knjige, po drugi strani sem pa vesela, da sem jih "rešila". Nazaj domov sem potem poleg dveh vreč smeti, tovorila še kup knjig. Celo knjiga "Izbrane pesmi" Simona Gregorčiča je bila med njimi. 

   

 

Neobičajni prazniki

    Nimam občutka, da so tu praznični dnevi. Ni tiste razpoloženosti, pričakovanja, pa brez žegna prazničnih jedi tudi ni isto. Ja pri velikonočnem zajtrku se bo zbrala vsa družina in otroci bodo dobili čokoladne pirhke, pa spekla sem za vsakega vnučka majhno velikonočno pinco ter malo večjo za odrasle in makovo potico. Nekaj steklenih pirhov sem obesila na veje v vhodu, pa kupila šopek tulipanov. Malce pa mora "dišati" po praznikih. Vseeno pa upam da se bo po tem zaprtju stanje vsaj kolikor toliko izboljšalo, da bodo šli lahko otroci in dijaki v vrtce in šole, študentje v predavalnice, da se bo počasi odprla tudi turistična dejavnost, da nam ne bo potrebno nositi mask izven zaprtih prostorov, da se bodo odprle knjigarne, da bo kakšen koncert na prostem, da, da... Ostajam optimist in upam na najboljše. Vsem ki pa berete to želim prijetne, s soncem obsijane praznične dni.

    

Vse cveti, brsti ,raste

    Zadnje dni je bilo res toplo, pretoplo za začetek aprila in to se je poznalo tudi na vrtu. Čebulnice so se razcvetele le tulipani z izjemo zgodnjih botaničnih so še zaprti. Od sadnega drevja že cvetijo cibare, vsak čas pa bodo cvetove odprle hruške in slive. Ribez in borovnice imajo že nastavke cvetov. Na vrtu so iz zemlje pokukali prvi šparglji, ter pred slabima tednoma posejani blitva in špinača. Grah presajen iz lončkov v gredo lepo raste. Ginko bo vsak čas odprl svoje liste, rožmarin cveti...

    Rastlinam se pozna toplota sonca vendar se nam glede na napoved za prihodnji teden obeta zmrzal, sneg in uničujoči mraz za cvetoče drevje in čebulnica. Žalostna sem ker bo pomrznilo cvetje na drevju in posledično ne bo sadja. 

    Ampak kakor pravi pregovor prirejen po moje "človek obrača, narava obrne" in tu smo nemočni. Morda bi bilo drugače, če bi lepše delali z naravo in vsemi naravnimi dobrinami od vode, zraka, zemlje in bi se zavedali, da našemu življenju na tej lepi zemlji tudi poteče čas in so nam vse te naravne dobrine samo dane na posodo in naj bi z njimi odgovorno in vestno ravnali, ter jih pustili našim zanamcem čimbolj neokrnjene, čiste in ohranjene. Tudi zato bom podpisala zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma proti na hitro sprejetemu zakonu o vodah.https://www.vodenedamo.si/

    Vode so naša dobrina in dostop do čiste pitne vode pravica.