Eno samo zdravje😊

     Še pred to konkretno ohladitvijo sem uspela nabrat regratove cvetove in ozkolistni trpotec. Iz regrata sem skuhala "regratov med", nekaj sem ga naložila med plasti sladkorja in pustila da čas naredi "svoje". Vem da je boljše oziroma bolj zdravilno, da bi jih vložila v med, vendar sem vso domačo zalogo porabila za trpotec. Le tega sem drobno nasekljala ter naložila v kozarec med plasti cvetličnega medu. Ta kozarec naj bi zakopala v zemljo na globino vsaj 30 cm za obdobje treh mesecev in potem precedila, da dobim zdravilen trpotčev sirup. Menda v zemljo zaradi stabilne temperature. Jaz sem to poenostavila, kozarec zavila v aluminijasto folijo ter shranila v klet. Bomo videli-delam prvič. Sem pa zasledila priporočilo Sanje Lončar, kako konzervirati te pripravke-sirupe, kar bi preprečilo, da bi le ti zavreli, sploh če smo jih naredili z medom. Ona priporoča dodatek eteričnih olj (na 1dc 4-8 kapljic eteričnega olja, janeža, koromača ali evkaliptusa).  

Sobotno jutro

     Dišeča kuhinja po jutranji peki,

sveže sončno jutro,

končno obula tekaške copate, 

prve šmarnice, 

tišina gozda, travnika, ptičje petje in moje dihanje,

tako zelo, zelo zeleno, v hribih pa še malce belo,

srčki me spremljajo povsod,

regrat je že odcvetel,

in potem nagrada 

 domač metin čaj, z regratovim medom in limono,

pa jutranji kruh z domačim maslom in marelično marmelado

njam

Po dveh letih

     Spoznale smo se skoraj petnajst let nazaj, ko nas je združila ljubezen do šivanja krpank. Takrat smo znanje pridobivale na tečaju v Kopru in kasneje na Gorenjskem v Radovljici. Tečajev ne obiskujemo več, (pa ne zato, da bi že vse znale ) ker za svoje potrebe najdemo dovolj materiala na spletu in pa seveda izmenjamo svoje izkušnje in znanje ter nasvete rade volje delimo med seboj, si tako pomagamo in to nam zadostuje. Predvsem pa nam je pomembno, da smo ostale prijateljice, se družimo, klepetamo, spijemo kakšno kavo, si privoščimo skupno kosilo, šivamo, ena drugi svetujemo. Pa naj bo to kje kupiti blago, katero knjigo prebrati, kje naročiti v tujini, kako zašiti določen izdelek, trike pri pletenju in kvačkanju in še veliko več. Ta srečanja so res tako sproščujoča, brez stresa (ker ne hitimo, da bi nekaj "morale" sešiti, narediti) pa še v krasnem okolju se dobivamo, medgeneracijskem centru na Bledu.

 

Zeleno in malce rumene

     Današnje čudovito sončno, pomladno, nedeljsko dopoldne sem izkoristila za skok v bližnji gozd. Tako spokojno in mirno je bilo, stran od vsega hrupa. Le gozd, ptički, drevesa in obilo zelene barve, no malček bele, modre in rumene je bilo tudi vmes. Nabrala sem regratove cvetove za "regratov med", pa veje za oporo za grah (v gozdu je dovolj posekanega grmičevja ko čistijo poti in jase), skratka uživala.

   

Domači ravioli ali nekaj podobnega

     Obožujem testenine in tako so vsaj enkrat na tedenskem jedilniku, rezanci, tortelini, ravioli... Za testo ostro moko, ali pa zmešam belo in semolino, pa 3-4 jajca in malce soli. Moko presejem, v sredino dam razžvrkljana jajca in sol, ter umešam, ugnetem testo, toliko časa da je voljno in mehko. Potem ga zavijem v prozorno folijo in pustim počivati vsaj pol ure. Razvaljam ga ročno  ali pa s strojčkom odvisno kako veliko potrebujem.  Kar se polnjenih testenin tiče, jih običajno polnim s skutnim nadevom (pekorino, parmezan, mozzarella, rikota, jajce, sol,poper). Tokrat sem naredila raviole oziroma nekaj njim podobnega, ker gre s posebnim  pripomočkom bistveno hitreje (tisti pravi profesionalni kuharji bi se verjetno zgražali) po obliki so pa nekaj vmes. Za "mirno vest" sem naredila še nekaj tistih "ta pravih" z zobatim koleščkom. Oblike so pa tako, tako😊. Za omako ne bom komplicirala, na maslu bom prepražila malce žajblja ali zelišč in to je to.