Soriška planina v soncu

Kdaj?- 22.12.2017
Čudovit ne premrzel dan je bil, ravno pravšnji za tek na smučeh ali pa kateri drugi zimski šport in Soriška planina je nam Ločanom dokaj blizu. No ne bom razpravljala o tem kakšna cesta je skozi Sorico in skoraj do vrha važno je le, da smo s kolegi - prijatelji ki imajo radi tek na smučeh preživeli eno krasno dopoldan.
Proge sicer niso bile na novo potegnjene, je pa bil lep dan, preživet na svežem zraku, v dobri družbi in na sončku.
Pa še "gužve ni bilo na progi".
Upam, da v soboto ponovimo.

Sladki grižljajčki

V naši družini je tradicija , da na Miklavžev večer podarim domače pecivo, pletenine, igrače, suho sadje in sladkarije. Kljub temu da so otroci odrasli in imajo svoje družine se na ta večer zberemo in poveselimo. V poplavi vseh "uvoženih" praznikov in običajev je ta nam najljubši ker je domač, ker skušamo ohraniti tradicijo, namen obdarovanja je skromen, ker ni "načičkan in okinčan" kot ostali in ker skušamo ignorirati vso potrošniško mrzlico okoli nas, katera naredi da so prazniki brez tistega pravega čara.
Meni je Miklavž že prinesel darilo-lepe mrzle zimske dni, za ostale bo pa ;

nekaj peciva

lešnikovi trikotniki z marelično marmelado

 čokoladni grižljajčki z oreščki in suhim sadjem

 kokosovi rogljički

čokoladni piškoti 

za najmlajša člana pletene nogavičke in copatki,

 ter mali kužek

Za starejše pa poleg sadja, oreščkov in piškotov, ročno sešiti okraski iz filca za božično drevo

ter leseni s servietno tehniko "ozaljšani"ptički

Zimska idila na Jezerskem

Čudovito, mrzlo,urejene proge, malo ljudi, na koncu zadovoljni in prijetno utrujeni to je v nekaj besedah opis današnjega dne ki smo ga preživeli na tekaških smučeh na Jezerskem.

Advent in leseno božično drevo

Vsako leto imam občutek da čas hitreje teče in letošnja prva adventna nedelja je že pred vrati, prav tako miklavžev večer. Kot vedno sem v zaostanku z izdelavo voščilnic, pletenjem nogavic ki jih običajno podarim, čaka me še peka piškotov, adventnega venčka tudi še nimam. Ampak bom že kako ker mi je to v veselje, težava je le pomanjkanje časa.
 Najpomembneje je da se je zima začela "z veliko začetnico", ker imam rada sneg,  lepe mrzle dni, ledene sveče in opazovanje ptičkov v krmilnici. Rada imam tek na smučeh in zasnežene pokrajine, v debele snežne plašče oblečene smreke in zamrzneno naravo. Rada imam, ko s skodelico toplega čaja v roki gledam skozi okno kako sneži. Juhej
No ampak nekaj imam pa pred prazniki vseeno in to je božično drevo. Letošnje je leseno z lesenimi ptički (vse mi je naredil sin) sama sem ročno sešila okraske iz filca ter lesene ptičke oblekla s servietno tehniko.
Zaenkrat sem jo poiskusno okrasila samo s ptički.

Zopet igrače...

Rada jih šivam, ker so mehke, tople, prisrčne, ker lahko izbiram barve in vzorce čisto naključno, ker se lahko poigravam z aplikacijami in na koncu ker jih imajo otroci radi.
Ta dva kužka sta nastala za našega malega vnučka (bo počakal na prihod do Miklavža) in pa za vnučko moje znanke.
Kroj sem dobila na spletu, z zalogo blaga nimam težav, polnilo pa je iz blazine kupljene po ugodni ceni prav za ta namen. Tak kužek potrebuje za svoj trebušček neverjetno veliko zalogo mehkega polnila.

Za vesele nasmehe malih navihancev.

Zlata jesen

Fotografije govorijo same ...

Odejica za prihajajočega malčka

Moj prvi malo večji kvačkan izdelek.
Odejica je sestavljena iz kvačkanih skupaj sešitih hexagonov. Preja je bombažna v zelenih in umazano belem odtenku. Zaključni rob odejice sem naredila prav tako z vsemi tremi odtenki.