Iz megle

Današnje jutro, megleno, sivo, mrzlo. Po kratkem pomenku sva naložila tekaške smuči in krenila proti Gorenjski, natančneje Planici in novem tekaškem centru. Da vidiva sneg, sonce in prvič v tej zimo stopiva na smuči.
Do Jesenic je vztrajal megleni pokrov, nato pa se je odprlo...Jasno nebo, snežna odeja, sonce in v Ratečah petnajst stopinj pod ničlo. Zapeljala sva se do skakalnic in ker v dolino pod Poncami izza okoliških vrhov sonček še ni uspel pokukati je bil ledeni mraz. Najprej hitro v bližnji hotel na en vroč čaj, potem pa na progo. Kljub mrazu je bil pravi užitek se zapeljati po sveže potegnjeni lepo speljani tekaški progi, pa še malo ljudi je bilo v tej zgodnji uri. In potem je dolino obsijal še sonček tako da je bil potem to en prekrasen zimski dan na smučkah.

Padlo ga je ravno za vzorec

Sem kar malo žalostna ker, ker je bil tisti zgoraj zadnjem sneženju za naše kraje z njimi kar skop. Padlo je le za vzorec snega in čeprav ga je bilo zares malo se je zaradi nizkih temperatur kar dolgo obdržal.
Jaz ki obožujem sneg, belino, snežinke, obložena drevesa, škripanje suhe snežne odeje pod čevlji, mraz (no čez tega se res ne morem pritoževati, da ga je premalo), pa čakam in čakam in gledam dolgoročne napovedi in nič.
Če bova želela narediti kakšen kilometer na tekaških smučeh se bova morala pač kam zapeljati. Ampak kaj ko pa so vsi ti centri, kjer imajo urejene tekaške proge, ob pomanjkanju snega na Gorenjskem tako polni, da res nimam nobene prave volje in želje se podati na smuči. Mogoče se bo pa pokazala kakšna priložnost za podaljšan konec tedna nekje na snegu in ga izkoristiva nič se ne ve...

Nekaj za kuhinjo

Po dolgem mesecu sem obrisala prah s šiviljskega stroja in sešila nekaj uporabnega za v  kuhinjo-prijemalke.
Imela sem še nekaj ostankov pikčastega blaga in bilo ga je ravno dovolj za tri. No morda bo če bom varčno rezala in kombinirala z aplikacijo nastala še ena.
Zaenkrat pa spodnje tri...

in ker sem imela čas, sivko, posušene cvetove dišeče vrtnice, pa rožmarin, pa... je nastalo še nekaj dišečih srčkov. Kot sem že omenila sem nekatere napolnila samo s sivko, nekaj pa z zelišči in cvetovi vrtnic.

pregled leta 2016

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

december

Okameneli velikan

Nekoč sta na loškem ozmelju živela dva brata velikana. Prvi je bil na Križni gori, drug pa na Črnem vrhu. Oba sta bila silaka, da so pred njima trepetali kmetje ob Poljanščici in Selščici. Nič nista delala, a vseeno sta dobro živela. Kmetom sta kradla živino, jo pekla na ražnjih in se redila. Ko pa je v Selški dolini zmanjkalo živine, je velikan s Križne gore, odlomastil v Poljansko dolino in sredi noči vlamljal v hleve ter ubogim kmetom kradel živino. To pa velikanu s Črnega vrha ni bilo po godu, zato je na Črnem vrhu nalomil skale ter jih začel metati proti Križni gori, da bi tekmeca ubil. A četudi je bil velikan močan ko devetindevetdeset medvedov, pa pretežkih skal le ni zalučal tako daleč, da bi dosegle Križno goro; padale so tja, kjer je zdaj gora Lubnik. Velikan s Križne gore pa se je maščeval. S Križne gore je nalomil velikanske pečine ter jih pričel metati proti Črnemu vrhu, da bi tekmeca ubil. A četudi je bil je bil velikan silak in močan ko sto medvedov, pa pretežkih skal le ni zalučal tao daleč, da bi dosegle Črni vrh; padale so tja, kjer je zdaj gora Lubnik. In tako sta velikana nametala na raven med Križno goro in Črnim vrhom toliko skalin in pečin, da je tamkaj zrasla nova gora. Velikan s Križne gore se je prvi povzpel nanjo in zakričal bratu, ki je sedel na Črnem vrhu: »Semkaj pridi, šleva požrešna, da ti zrahljam kosti!« »Ne bojim se niti sedem takšnih, ko si ti!« mu je v odmev zaklical velikan s Črnega vrha, nato pa pohitel na vrh gore, ki je zrasla iz njunih skal. Na vrhu gore sta se spoprijela in se borila sedem dni in sedem noči ter si lomila kosti. Velikan s Križne gore, ki je bil močan ko sto medvedov, je po sedmih dneh in nočeh le premagal brata s Črnega vrha. Ubil ga je, mu odtrgal glavo in jo pustil na vršku, potlej pa izginil kdo ve kam. Skaline in pečine, ki sta jih velikana nametala med Križno goro in Črnim vrhom, in še lobanjo ubitega velikana pa je po dolgem času prekrila črna prst. Tako je na novi gori zraslo tudi drevje, le vrh je ostal gol, kako je še dandanašnji. Ločani in okoličani pa so gori z lobanjskim vrhom vzdeli ime Lubnik. Tako je nastala gora nad Škofjo Loko

(Iz knjige Kamniti most)

In še pogled z vrha tega kamnitega velikana...