nedelja, 1. januar 2017

Okameneli velikan

Nekoč sta na loškem ozmelju živela dva brata velikana. Prvi je bil na Križni gori, drug pa na Črnem vrhu. Oba sta bila silaka, da so pred njima trepetali kmetje ob Poljanščici in Selščici. Nič nista delala, a vseeno sta dobro živela. Kmetom sta kradla živino, jo pekla na ražnjih in se redila. Ko pa je v Selški dolini zmanjkalo živine, je velikan s Križne gore, odlomastil v Poljansko dolino in sredi noči vlamljal v hleve ter ubogim kmetom kradel živino. To pa velikanu s Črnega vrha ni bilo po godu, zato je na Črnem vrhu nalomil skale ter jih začel metati proti Križni gori, da bi tekmeca ubil. A četudi je bil velikan močan ko devetindevetdeset medvedov, pa pretežkih skal le ni zalučal tako daleč, da bi dosegle Križno goro; padale so tja, kjer je zdaj gora Lubnik. Velikan s Križne gore pa se je maščeval. S Križne gore je nalomil velikanske pečine ter jih pričel metati proti Črnemu vrhu, da bi tekmeca ubil. A četudi je bil je bil velikan silak in močan ko sto medvedov, pa pretežkih skal le ni zalučal tao daleč, da bi dosegle Črni vrh; padale so tja, kjer je zdaj gora Lubnik. In tako sta velikana nametala na raven med Križno goro in Črnim vrhom toliko skalin in pečin, da je tamkaj zrasla nova gora. Velikan s Križne gore se je prvi povzpel nanjo in zakričal bratu, ki je sedel na Črnem vrhu: »Semkaj pridi, šleva požrešna, da ti zrahljam kosti!« »Ne bojim se niti sedem takšnih, ko si ti!« mu je v odmev zaklical velikan s Črnega vrha, nato pa pohitel na vrh gore, ki je zrasla iz njunih skal. Na vrhu gore sta se spoprijela in se borila sedem dni in sedem noči ter si lomila kosti. Velikan s Križne gore, ki je bil močan ko sto medvedov, je po sedmih dneh in nočeh le premagal brata s Črnega vrha. Ubil ga je, mu odtrgal glavo in jo pustil na vršku, potlej pa izginil kdo ve kam. Skaline in pečine, ki sta jih velikana nametala med Križno goro in Črnim vrhom, in še lobanjo ubitega velikana pa je po dolgem času prekrila črna prst. Tako je na novi gori zraslo tudi drevje, le vrh je ostal gol, kako je še dandanašnji. Ločani in okoličani pa so gori z lobanjskim vrhom vzdeli ime Lubnik. Tako je nastala gora nad Škofjo Loko

(Iz knjige Kamniti most)

In še pogled z vrha tega kamnitega velikana...









1 komentar:

  1. Mojca, hvala za tole pripoved. Nikdar je še nisem slišala. Zanimiva.
    Res lepe slike.

    OdgovoriIzbriši