Odejica na hitro

Končno dopust in ker je vreme bolj kislo sem za šivalnim strojem. Iz dveh ostankov mehkega flisa sem sešila preprosto odejico. Ni bilo zahtevno le dolgotrajno, kajti podložila sem ko s polnilom, ter prešila v vzorcu mreže za katerega pa sem predhodno na "sendvič- blago-polnilo-blago".
Na koncu ni šlo brez aplikacije. Majhen srček našit na roko, je popestril enobarvni del odejice.

Zopet nekaj pečem

Rada imam poletje, dolge dneve, toploto, sonce toda tako vročino kot je bila v zadnjih dneh pa težko prenašam. Jutra so bila še nekako sveža in prijetna, ko pa sem se vračala iz službe je bila že neznosno vroče. Do večera, ko je bilo potrebno zaliti vrt nisem stopila na plano in tudi nobene prave volje za kakršnokoli delo nisem imela. Na kolo še pomislila nisem z izjemo tistih nekaj kilometrov do službe, za šivanje je bilo celo v zatemnjenem in zmerno hladnem stanovanju prevroče, pečica pa je v teh dneh tudi samevala (na žalost družinskih sladkosnedov).
Končno se je ohladilo in prišla je na vrsto tudi peka, nekaj enostavnega čokoladnega...
Spekla sem majhno čokoladno tortico, kakšnih 20 cm premera, jo prerezala, obilno namazala s kiselkasto domačo ribezovo marmelado, ter jo oblila s čokoladnim oblivom.
Postregla sem jo s kupčkom sladke puhaste smetane. Sladko, kisla, čokoladna kombinacija.

 

Ko se malo ohladi kolesarimo

In štartali smo ko se je dan ravno začel prebujati. Sonce je pokrajino sramežljivo pobožalo s prvimi sončnimi žarki šele ko smo se vzpenjali proti Soriški planini. Sledil je dolg spust proti Bohinju in naprej Bledu.
Tu pa kratek postanek za kavico

Pa še nekaj posnetkov in nazaj proti domu.

In ob teh posnetkih ne morem mimo besed ki jih je zapisal Pavček" Kot narod smo kot lešnik v peharju orehov in svet nas skorajda ne vidi, tisti pa ki pride sem ima kaj videti...

Novo...

Te dni sem preuredila predsobo in vetrolov. Bilo je vroče, kapljalo mi je od las vendar sem uspela pobeliti oba prostora, tako da sva potem sestavila še novo polico in klop.
Barve, belo, črno, krem...hmmm čisto brez idej boste rekli, pa jaz ki imam tako rada barve.

To je še stara barvasta stena v vetrolovu

in sedaj na novo prebarvana in z novo opremo.

 Seveda brez mojih dodatkov ne gre...

Za dežnike sem porabila kar staro vazo.

 Nekaj malenkosti je potrebno urediti ampak glavno delo je zaključeno. Prostor je postal svetlejši in optično imaš občutek da je večji.

Pa še nekaj cvetja

Kljub vročini rožice na vrtu kar cvetijo. V tem času imam občutek da vse rastlinje nekako "životari" kljub večernem zalivanju.
Najlepša so jutra, ko so temperature še kar zmerne, ko pa pritisne vročina se zapremo v hladna stanovanja, vrt pa je prepuščen sončni pripeki vse do večera. Ohladitve in dežja pa ni od nikoder.

Vrnitev

Pozdravček
Pa sem nazaj. Sicer je trajalo kar nekaj tednov, danes pa sem si vzela čas. Vzrok za ne-pisanje, ne-oglašanje, ne-ustvarjalnost... pomanjkanje časa in prave volje, vročina in pa fotografije so bile vedno slabše, ker je bil poleg fotografa star že tudi aparat. In sem od družine prejela v dar novega .. Od starega, kateri mi je bil zvest kar nekaj let, hodil je z menoj v hribe, se vozil s kolesom, tekel z menoj, obiskoval stara mesta, morje in tuje kraje sem se kar težko poslovila. Naredil mi je veliko veselja, katerega sem zabeležila skozi njegov objektiv...

Nov je identičen staremu le malo zmogljivejši in tak, da ga lahko spravim v vsak žep, pa naj bodo to kolesarska ali tekaška oblačila. In prve fotografije sem posnela na poti v službo. Jutra so tako lepa, da jih ne bom opisovala...

Ermanovec in Otalež

Že malo po šesti uri zjutraj sva se odpeljala od doma, saj je bil napovedan še en vroč dan in kolesarjenje ter vročina pri meni nista ravno "prijatelja".
Že dan prej sva razpravljala kam bi se odpeljala; proti morju ne, ker si bodo vsi zaželeli ohladitve v vodi in bodo zastoji, enako je v vročih dneh proti Gorenjski, naj bo nekaj v okolici domačega kraja, pa kjer še nisem kolesarila. In je padla odločitev na Ermanovec, Kladje, Cerkno, Otalež ter nazaj proti domu.
Trasa je bila razgibana - gor-dol vendar speljana kar velik del po senci. Na vrhovih pa prekrasni razgled na okoliške hribe, posejane s kmetijami in cerkvicami. Pa malo prometa, le ceste so bolj slabe. Skratka lepo.