Učka v oktobru

Če smo imeli že poletje bolj kislo, so pa jesenski dnevi čudoviti. Tako modro nebo, kot ga poleti skoraj nikoli ne vidimo zaradi soparne meglice, pa čudovite zlato-oranžno-rumene barve listja, pa tista topla, mehka jesenska svetloba.
In take dni, ter vreme je bilo potrebno izkoristiti za že dolgo planiran kolesarski izlet na Učko. Plan je bil da se do Opatije zapeljemo z avtomobili, nekje parkiramo in nato hop na kolo.
Odhod je bil v nedeljo zgodaj zjutraj iz še meglene Loke, potem pa vožnja do Žirov in naprej proti Opatiji. Pa obvezni krajši postanek za dišečo kavico in nato naravnost do morja. Avtomobile smo pustili na parkirišču nad Opatijo se spustili do Matulj in potem seje začel dobrih dvajset kilometrov dolg vzpon na 1400 m visoko Učko.

Na začetku nas je spremljal še vonj bližnjega morja, nasadov sivke in rožmarina, malo višje pa so se nam odpirali prekrasni razgledi na Kvarnerski zaliv in otočke.

Cesta je široka lepo speljana z zmernimi nakloni (na nekaterih delih je označeno s 14 ali 15%), v zadnjih sedmih kilometrih pa se cesta zoži in vodi proti vrhu skozi bukove gozdove.
Proti koncu pa se nam zopet odprejo razgledi proti morju.

Asfalt je speljan vse do parkirišča ob antenah, tistih nekaj metrov do najvišje točke pa smo vlekli kolesa po makadamu vendar je bilo vredno truda.
Pogled na levo proti Kvarnerju, desno pa proti notranjosti Istre čudovito.

Bili smo v deželi kostanja-maronov pa jih nisem opazila nikjer ob cesti, no morda bo pa potrebno podvig ponoviti kdaj drugič še iz druge strani.

Kako porabiti ostanke blaga

Pri kreativnem šivanju sem se naučila, da ne gre noben košček blaga v smeti. Vse lepo pospravljam v za to namenjeno škatlo. Ko imam pravo voljo in seveda čas iz teh koščkov šivam heksagone- šesterokotnike take majhne ali pa malo večje pač odvisno od velikosti ostankov.
Tokrat so bili moji heksagončki presneto majhni dobrih 2,5 cm v premeru in ko sem jih sestavila v rožice so imele le te v premeru cca 8 cm.
Sešila sem jih v celoto, odstranila papirnate šablonce, podložila, prešila obrezala. Pa ukrojila ter sešila toaletno torbico.

Zopet srčki

Sivka se je posušila in zopet sem sešila ter napolnila srčke...

Sončni oktober

Prelepe oktobrske dni je kar škoda preživeti med štirimi stenami zato izkoriščam verjetno letos zadnje urice na kolesu.
Pot "do Naceta"je med domačimi kolesarji najbolj oblegana konec tedna, med tednom pa je tu le malo prometa.

 proti Poljanski dolini

 čez Gabrovo na Lubnik

z vrha proti Selški dolini

pa počitek

 ena od mnogih poti ki vodijo na Lubnik

Cilj

čudovite tople jesenske barve

 motiv ki me vedno pritegne

stojijo skoraj na vsakem gričku...

Oktoberski tek

Prekrasno jutro, vonj jeseni v zraku, toplo sonce, vse to me je zvabilo pretekli konec tedna na tek. V letošnjem letu res nimam veliko tekaških dni, zato pa takrat ko se mi prikaže priložnost in čas le to v celoti izkoristim in enostavno uživam. Uživam v naravi, njenih barvah, miru katerega zmoti le moje dihanje ter zvok tekaških copat po gozdnih poteh. Ja tak tek mi da energijo ter prečisti glavo.

Bučni kruh

Za letošnji pridelek prelepih živo oranžnih hokaido buč na vrtu smo navkljub slabem vremenu v poletju hvaležni. V teh dneh ko je na gredicah še nekaj korenčka, pastinjaka, jajčevcev in paprik, pa jim družbo delajo še večje in manjše jesenske buče.

 In da ne bo na jedilniku samo juha iz te prekrasne buče, sem v teh dneh spekla tudi kruh.

Manjšo bučo sem narezala na "krhlje"- rezine, ter jih okoli pol ure pekla v pečici , da se je meso zmehčalo. To sem prepasirala in ohladila. V mešanico črne, polbele in bele moke sem dodala kvasec, sol, bučno olje, bučno meso, toplo vodo ter bučna semena.
Kruh sem vzhajala okoli ene ure in prav tako dolgo tudi pekla.
In končni rezultat...