Nekaj nogavic in kap

 Za vnučke in vnukinjo sem na hitro spletla nekaj nogavic za tople nogice in pa dokončala dve na pol začeti kapi. Zaloga volne se počasi zmanjšuje in sem vesela da bom končno uspela porabiti vsaj del vsako leto dopolnjene zaloge. Letošnje leto mi je to preprečil virus, naročanju po spletu se pa sedaj še vztrajno upiram sploh ker so vse dostavne službe zasute s paketi v tem predprazničnem času in volne v tem trenutku res ne potrebujem(še).

Čas za voščila

 Leto je naokoli in zopet je čas za pisanje voščilnic. Kot vsako leto si za te vzamem čas da jih izdelam. Glede na to da so trgovine z ustvarjalnim materialom zaprte zaradi virusa, po internetu se mi pa tudi ni ljubilo brskati sem uporabila material iz domače zaloge in pa malček domišljije.

Okrasni trakovi, juta, gumbi, filc v različnih barvah, barvice, flumastri, volna, za osnovo pa bel malce trši papir, pa še nekaj pisanih kartonov iz katerih sem s pomočjo izsekovalnika-štance izrezala snežinke.

Glede besedila nisem prav kreativna oziroma nimam ideje kako napisati lepo voščilo, zato vsako leto izberem meni lepe misli, stihe, poezijo domačih ali tujih piscev.

Letos se mi je globoko v srce zapisal Feri Lainšček s svojo poezijo in del njegove "Prosti čas" sem uporabila tudi v voščilih.

Tako voščila so narisana, napisana in oddana juhej do časa upam glede na letošnje zasutje pošte s pošiljkami.

 

Hiša diši po peki

 Tradicionalno pred Miklavževim večerom pečem piškote. Z letošnjo peko sem pričela kakšen dan prej, ker je lepo in domače če hiša diši po domačih piškotih.

 Otroci, vnuki, mož, tašča vsi pričakujejo da bodo za Miklavžev večer na mizi domači, dišeči piškoti. Seveda poizkušam vsako leto kakšen nov recept, pa ga prilagajam malce po svoje in po svojem okusu dodajam začimbe.

Seveda morajo biti piškoti "obogateni" s čokoladnim oblivom, domačo marmelado, čokoladnim nadevom...

Testo vedno naredim dan pred peko in ga čez noč shranim v hladilnik. Namesto belega sladkorja velikokrat uporabim rjavega ali pa celo muscovado to je tisti temno rjavi skoraj črni sladkor kateri da piškotom tako posebno aroma sploh orehovim.

Od začimb pa piment, cimet, klinčki, kardamon, arome, lupinice citrusov...

Sneg in veselje

 Včeraj nas je razveselil prvi letošnji sneg in ta ni le popršil ampak je bila danes zjutraj odeja debela dobrih dvajset centimetrov.

Razveselil je mene in vnuke, pa tudi številne otroke kateri so na bližnji grič privlekli zaprašene sani in se razposajeno dričali po hribu. Glede na pretekle skromne zime kar se tiče snežne odeje, so bili marsikateri otroci prikrajšani za te zimske radosti.

Seveda smo morali z vnučkoma narediti tudi snežaka, kar pa ni bilo prav enostavno, glede na to, da je bil sneg precej suh in posledično se ni sprijel v kepo.

Dodatek, star šal, lonec, koren in malce oglja, pa metla in palica in g. snežak je bil narejen.

Sedaj bomo videli koliko časa se bo obdržal glede na to da nam konec tedna napovedujejo višje temperature in dež.

No malce zimskega veselja smo pa le okusili. 

Prva igrača

 Vnukinja je stara dobrih pet let in še vedno povsod in vedno s seboj nosi svojo prvo ninico Miško Mimi. Seveda je ta že dodobra zdelana, razcefrana, strgana, niti pokrpati se je ne da več. Tako sem sklenila da ji sešijem novo, iz mehkega pliša in bombaža z dodatkom čipk in pentljice. Seveda je prva nenadomestljiva ampak upam da bo to drugo prav tako vzela za svojo. Vsaj ni strgana in dotrajana.