Jagodni džem in metin sirup

V tem tednu je sezona jagod na višku, pa še toplo in sončno vreme jim gre na roko in vsak dan doda nekaj k njihovi sladkobi in čudoviti barvi
Sladke, sočne, pa tako lepe rdeče barve, da o vonju, ki je napolnil avto, ko sem jih peljala domov iz bližnje kmetije sploh ne bi govorila.
To je čisto nekaj drugega kot tiste uvožene, brez okusa in sladkobe, brez vonja in blede barve, katere pripeljejo v trgovske centre iz Španije, Italije ali celo kakšne še bolj oddaljene dežele.
Smo se jih kar najedli, pa marmelado in džem sem skuhala in še jih bom šla iskat ker so res dobre in domače.

Ni boljšega zajtrka kot je košček domačega rženega kruha, z domačim maslom in krepko žlico sveže kuhanega jagodnega džema. Poleg pa skodelica dobre kave servirano na vrtni mizi v čudovitem sobotnem jutru.

In ker je tudi poprova meta v polnem rastju, sem po receptu sodelavke naredila še metin sirup. V vročih poletnih dneh, ki prihajajo se prileže dobro ohlajen z dodatkom mete in rezinami limone.
Pa še recept:
cca 1 liter narezane mete
2 litra vode in 2 kg sladkorja zavri in ohladi toliko da je mešanica še mlačna. Dodaj meto dve citronki in 4 narezane bio limone. Vse skupaj pusti stati 24 ur nato precedi v steklenice in shrani v hladen temen prostor.

Moje Dobrave

Tako imenujem gozdnati predel na Sorškem polju. Domačini jih imenujejo Dobrave, jaz pa "moje Dobrave". Moje pa zato, ker so me pred leti, ko sem pričela s tekom zdravile. Vsakokrat ko sem imela prepolno glavo vsega sem se podala na tek ali pa s kolesom v Dobrave in tam sem našla svoj mir, obkrožene z zeleno barvo, mirom, ptičjim petje, samotnimi stezami, čudovitim vonjem gozda...
In tako je tudi danes, čeprav malo ali skoraj nič ne tečem in sem več na kolesu, vendar jih vsake toliko časa obiščem.
Še vedno me napolnijo z nekakšnim mirom in to prav potrebujem vsake toliko časa in še vedno so lepe in malo moje.

Kjer se čas ustavi...

Istra, kamnita pokrajina se v tem času kaže v neštetih odtenkih zelene. Sonce še nima tiste uničujoče moči in naravo kar razganja od bujnega rastja, oči pa se kar ne morejo nagledati čudovitih pejsažev, ki jih slika s svojim velikim pomladnim čopičem. In ko vsemu dodamo še toplo sonce, vonj borovcev in morja so občutki popolni.
Obisk starih kamnitih mestec, posedanje na obali na toplem soncu, nešteto krasnih cest za kolesarjenje, ribiški praznik sardel, kremast sladoled, prebiranje knjige ob kozarcu dobrega vina, prijetno valovanje morja...to je hrana za mojo dušo.

Želimo vama srečno ...

Čas je prepočasen za tiste ,ki čakajo,

prehiter za tiste ,ki se bojijo,

predolg za tiste ,ki žalujejo,

prekratek za tiste ,ki se veselijo,

toda ,za tiste ,ki ljubijo je neskončen.

(Henry van Dyke)

Velika zajčica

Ta teden mi je bilo vreme naklonjeno. No meni in zemlji je bil dež dobrodošel. Zemlji ker je bila že preveč izsušena, meni pa ker sem se lahko brez slabe vesti usedla za šivalni stroj in uživala v šivanju.
Sicer je danes moja šiviljska soba kot da bi vanjo treščil grom, rezultat tega pa je ena luštna zajčica za najino vnučko. Dobila jo bo za praznične dni, sedaj pa še malo počiva nad šiviljsko mizo in čaka kdo bo pospravil nered.

Je 50 cm velika, polnjena z mehkim polnilom (za namen tega sem kupila in razdrla eno blazino), oblačilca pa so iz bombažkov.
Učke in smrček sem izvezla ter na koncu sešila še čeveljce iz mehkega flisa.
In taka čaka na našo malo punčico.

Pomlad prihaja

Tudi na vrtu se pozna, da se bliža pomlad. Čebulnice so že zacvetele, grmovnice in stebelni ginko sramežljivo kažejo prve brste, grmički lavande so na novo odgnali, prav tako rmani in maslenke.
Le zelenjavni vrt čaka in je pripravljen na sajenje.
Danes sem obrezala še nekaj grmičkov lavande, pognojila okrasni vrt, odstranila razrasle trajnice, zaradi sušnega vremena zalila nekaj gredic, presadila vrtnice ter nabrala vijolice za čaj.

Tradicionalne kolesarske priprave

Vsako leto konec meseca marca se ljubitelji cestnega kolesarstva in člani domačega kolesarskega kluba KOLOKA udeležimo kolesarskih priprav. Letošnje leto smo bili že drugič zapored v Istri.Naše izhodišče je bil Novigrad,kolesarski poligon pa razgibana Istra. Ali kot je kolesarska kolegica izjavila da si je želela da bi bila bolj razgibana,da bi bilo več klancev navzdol in ne samo navzgor.
Vreme nam je naklonilo tri čudovito tople sončne dni, tako smo se naužili morskega zraka, poganjali pedala po lepih in malo prometnih cestah po notranjosti Istre, uživali na toplem sončku in v dobri družbi kolesarskih prijateljev.
Lepo je bilo.