Dan za marsikaj

     Sreča je, da je bilo vreme včeraj v nedeljo lepo, no še kar lepo napram danes. Včeraj je bil dan za kolo, danes je dan za marsikaj drugega, pospravljanje, presajanje, peko, pregled čajnih mešanic, lenarjenje ob knjigi...

zimski čas se počasi zaključuje
in z njim gredo h koncu tudi domače čajne mešanice.

Še zadnji kozarec in potem bo čas za nabiranje novih.

k čaju se prileže nekaj sladkega

ne vem če je ravno pravi čas ampak so bile potrebne nove zemlje

Sejem bil je živ

     Po malo daljšem premoru smo včeraj obiskale sejem Abilmente v Vicenzi. Saj ne da bi kaj res nujno potrebovala, je pa zanimivo videti kakšno novo tehniko, lepe stojnice, blaga, papirje, pisala... Kupila bi peresa za kaligrafijo, pa jih nisem našla, prav tako 9 inčn-o ravnilo za patchwork, pa prav tako nisem videla, da bi ga imeli na kakšni stojnici. Uspešno sem se "uprla" prelepim bombažnim blagom za krpanke, ampak praznih rok pa vseeno nisem zapustila sejemskega prostora, ja pa nekaj posnetkov sem vseeno naredila.

    Mi je pa žal, da nekaterih meni znani ponudnikov izpred nekaj let nazaj ni več, ker so imeli lepe in kvalitetne izdelke in material.

nekaj sem pa le kupila

Kalorije, kilogrami, šport in ...

     Nekje jih izgubimo, nekje pridobimo, nisem pa obremenjena z njimi. Doma se vsi rekreativno ukvarjamo z različnimi športi, pri tem jih nekaj izgubimo in pridobimo nazaj z domačimi pekovskimi izdelki. Vsega mora biti "ena zdrava mera" in toliko, da se dobro počutimo, pa še hiša mora vsaj enkrat tedensko dišati po peki.

včerajšnji dan v Planici
prava zima

skutni rogljički z lešnikovim nadevom

beljakova rolada (ko ostanejo beljaki) z mascarponejevo kremo

   

Kaligrafija

     V šolo sem hodila, ko smo imeli še predmet lepopisje, kar glede na današnje "kracopisje" sploh ni bilo slabo. Pri tem si se trudil za lepo pisavo in del tega vloženega truda je ostalo za vedno.

    In zato ker še vedno rada pišem "na roko" in želim da je izdelek tudi napisan lepo in z lepo pisavo, sem se takoj razveselila povabila vnukinje.

V njihovem četrtem razredu imajo krasno osebo, katera je njihova učiteljica, razredničarka, učiteljica flavte, organizatorka kulturnih priredite, ljubiteljica vsega lepega in vse to prenaša na svoje učence, kateri jo imajo zelo radi. Sama se nenehno izobražuje in tako je obiskovala tudi tečaj kaligrafije in svoje znanje kaligrafske pisave  t.i. "gotica tekstura" prostovoljno posredovala tudi vsem zainteresiranim svojim učencem, ter mamicam, mamam ali babicam. Z velikim veseljem sem zagrabila to priložnost in tako se ob koncih tedna dobimo v učilnici majhne podružnične šole ter vadimo pisavo. Dobri dve uri mineta kot bi mignil, ta čas pa je za mene tako pomirjujoč, ko sem skoncentrirana na vlečenje linj črk s peresom in lepo pisavo.

    Zaključili smo z malimi tiskanimi črkami, prihodnji teden pričnemo z velikimi.

 

Po poti kulturne dediščine

     Nekaj dni pred današnjim kulturnim praznikom smo s kolegicami prehodile del poti tako imenovane kulturne dediščine. Vsa pohvala občini Žirovnica za lepo označeno pot, ter vsem ki skrbijo za rojstne hiše Matije Čopa, Franceta Saleškega Finžgarja  in Janeza Jalna. 

Nazadnje še pr´jatli kozarce zase vzdignimo

ki smo zato se zbratli

ki dobro v srcumislimo.

Dokaj dni naj živi

Bog, kar nas dobrih je ljudi. 

Seveda se nisem mogla upreti nakupu knjige.
Jalnove Bobre sem v mladosti dobesedno "požirala" tokrat pa sem kupila novejšo izdajo v stripu

Lep kulturni praznik vsem, pa le vzemite
čez leto kakšno knjigo v roko in jo preberite.

Sama sem v preteklem mesecu z branjem malce "pretiravala"

pa mi je zmanjkalo časa za ostale stvari. 

Ampak tako pač je, če imaš dober nabor knjig.

Vreme

Od vremena je odvisno,
kam se bova odpravila ob koncu tedna.

V petek sva bila na snegu, ni ga veliko

pa še te proge so pripravljene v veliki večini

z umetnim.

 Glede na temperature ne more biti drugače.

Na vrtu mi že cvetijo najzgodnejše čebulnice 

in nepozebnik (čeprav mu bo potrebno spremeniti

ime ker to zimo skorajda ni bilo pravega mraza)

Danes pa prvič na kolesu

(ne vem če sem že kdaj bila tako zgodaj).

Ko se je pokazalo sonce

so bile temperature kar prijetne,

v senčnih predelih pa še vedno mrzlo.

(to ni bila težava, ker sva se kar oblekla).

Kljub temu sva srečala veliko kolesarskih navdušencev 

 

Vzpon na Završje in lep pogled 

proti Motovunu in dolini Mirne.

Kolo bo vseeno še malce počakalo,

da bodo temperature bolj pomladanske,

in še vedno upam, da bo malo zime

in bova še kakšen dan preživela na snegu pod Poncami.