Sedaj je čas marelic in s tem čas za kuhanje marmelade. Ne na našem vrtu ne raste marelica, zato to sadje vsako leto kupim, vendar ne tistih prvih sadežev, ki se pojavijo na trgu, kajti ti nimajo tiste prave sladkobe in zrelosti in posledično je tudi marmelada bolj medlega okusa. In tega ne popravi niti sladkor niti dodajanje začimb. Tako da na podlagi izkušenj raje počakam na tiste, ki se na trgu pojavijo v drugi polovici julija in so lepe oranžno-rdeče barve, mehke, sladke in potem ima tudi marmelada lepo oranžno barvo in tisti pravi sadni sladko kisli okus po marelicah. Ne dodajam nobenih želirnih sredstev, le sladkor po okusu in še s tem ne pretiravam, ker imam rada, da so marmelade malce bolj kisle in da je okus po sadju. Kuham toliko časa, da začne malce želirati in da je še rahlo tekoča. Taka je najboljša tudi za piškote, ki jih bomo pekli v poznih jesenskih in zimskih dneh, oranžna dišeča marmelada pa nam bo pričarala spomin na vroče poletne dni.
Ko se je marmelada pohladila, sem kozarčke opremila še z etiketami in pokrovčke pokrila s "klobučkom" iz jute oziroma ovojnega papirja in zavezala z rafijo. Tako opremljeni kozarčki so lahko tudi lepo darilo.
S sveže kuhano marmelado sem napolnila tudi rogljičke iz maslenega testa. Le ti niso prav lepo uspeli, ker sem preveč hitela z valjanjem maslene kocke v testo in se je le to ponesrečilo. No pojedli se bodo, vendar vsaka šola nekaj stane in sedaj vem, da prihodnjič ne bom več hitela.
