Zakaj v Ljubljano...

 Zakaj izlet v betonsko, sivo in hrupno Ljubljano,
namesto v barvit, sončen, miren bližnji gozd.

Zato, ker sem vnukom obljubila,

da se bomo en dan med počitnicami z vlakom peljali v Ljubljano 

na tortico in po knjigo za vsakega.

Tako navado smo imeli pri najinih otrocih,

in to nadaljujeva pri vnukih.

In končni povzetek izleta,

vreme megleno, turobno, mrzlo.

 Zmajev most in tržnica

 

sivino dneva je polepšala barvitost cvetličnega dela tržnice.

 čez Stari trg, 

lepo za oči, ne vem če je tudi tako dobro ampak cene...

In potem obljubljena tortica v slaščičarni Zvezda. 

Običajno hrane ne slikam prav velikokrat, tokrat sem jo pa 

zaradi sledečega.

Slaščičarna polna ljudi, da smo prav po sreči uspeli dobiti mizo,

tortici katere sta izbrala noben presežek ne po okusu, niti po izgledu.

Poleg sta naročila kakav jaz pa začinjeno belo kavo s t.i.pumpkin spice,

ki je bila mlačna in vodena.

In na koncu račun,

 vse skupaj za ceno ene konkretne knjige. 

Seveda smo šli tudi v Konzorcij med knjige in vsak je dobil svojo.

Bila sta presrečna jaz pa sem imela malce grenkega priokusa in se sprašujem

Zakaj smo tako razvrednotili knjige, delo avtorjev, ilustratorjev, založnikov?

Večini ljudem ni težko odšteti denarja za kavo in sladico,

kar jim "povzroči" le bežen trenutek sreče(meni ne),

za knjigo, ki je pa vsaj za nas, ki ljubimo pisano besedo,

spoštujemo avtorje, ki nam odpirajo nove svetove, širijo obzorje 

in bogatijo besedni zaklad pa je to nepotreben strošek.   

Žalostno...

In še kako drži da človek ki bere živi tisoč življen, tisti ki ne pa samo eno.