Martinovo kosilo

Martinovo ali god sv. Martina, ko naj bi se s pomočjo blagoslova mošt spremenil v vino. Na ta dan oziroma ob koncu tedna običajno pripravim značilno kosilo za ta praznik no manjka gos ker nismo prav veliki ljubitelji mesa. Da je pa vsaj nekaj od "ptiča" na mizi so bili pa to popečeni piščančji fileji na oljčnem olju, za aromo sem dodala nekaj lističev žajblja in pa majhen košček masla proti koncu. Za prilogo sem naredila domače mlince, ter jih poparila s kropom z dodatkom lovorja in kuminih semen.

Pa domače testene žepke polnjene z gobovim nadevom.

 Juha je bila iz doma pridelane buče

 s popraženimi bučnimi semeni, pa seveda ni manjkalo rdeče zelje in pa na maslu popečeni šparglji. Za sladico pa sem izdolbla drobna domača jabolka, ter jih napolnila z mešanico kuhanega in zmletega kostanja, mascarponeja in rjavega sladkorja.
Kar sem uspela poslikati je bila domača buča in pa testeni žepki, med kosilom pa je bilo vzdušje prelepo, da bi ga motila s fotoaparatom.
Na koncu pa smo kot veleva Ježkova pesem nazdravili še s kozarčkom vinčka

http://www.youtube.com/watch?v=6te-2Bf470M.  

GLAŽEK VINČKA

Glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
pa nej nas flet ̀n kar se da
pocarklja.

Glažek vinčka, ej,
pa sonček skoz posveti nej,
da ceu svet bo ked mavrica
velbana.

Oj birtna, kaj stojiš?
Dej tistega s kota!
Iz našga dnarja, viš.
za hčer bo dota.

Glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
da ceu svet bo ked mavrica
velbana.
Frane Milčinski – Ježek