Ko zori paradižnik in se kuha mezga

Letošnje poletje je res peklensko vroče, pač tako kot se za poletje spodobi. In ta vročina ustrza tudi paradižniku, kateri hitro dozoreva. Naenkrat ga je toliko, da ga ne moremo sproti pojesti, pa sem ga del že pokuhala v mezgo. Pri tem prav nič ne kompliciram z dolgotrajnim kuhanjem, da bi tekočina povrela. To sem delala do nekaj let nazaj, dokler mi ni sodelavka povedala načina kako ona vkuhava mezgo in sedaj se tega recepta držim in je enkraten.
Torej zrel paradižnik operem in zrežem na večje kose, nato pa ga s paličnikom sesekljam. Ker v naši družini ne marajo semen in peš ne v marmeladi in ne v mezgi, potem to goščo prepasiram skozi cedilo. (Ostanke pešk in lušin zamrznem v modelčkih za led in potem le te uporabim za izboljšanje okusa kakšni zelenjavni omaki-seveda jo pred serviranjem potem precedim).
Prepasirano goščo stresem na gosto krpo katero sem položila v večje cedilo, le tega pa postavila nad lonec.

Vse skupaj pokrijem s čisto krpo ali večjo pokrovko in pustim čez noč, da odteče voda. Naslednji dan na krpi ostane samo gosljata zmes, katero stresem v lonec, dodam sol in poper po okusu in kuham do vretja in še pet minut.
Predhodno pomite in sterilizirane kozarčke potem še vroče napolnim z mezgo.

V vsak kozarček nalijem žličko oljčnega olja (le toliko da prekrije plast mezge in prepreči dostop zraku) in zaprem. Pokrijem in pustim, da se počasi ohladi.
Mezgi lahko dodate tudi začimbe (rožmarin,bazilika...).