Nastanjena sva bila v Bovcu, kateri je idealno izhodišče za kolesarske ture.
Prvi dan sva si ogledala dolino Bavščice, Koritnice in Lepeno. Lepa neokrnjena narava, okoli mogočni vršaci,
v koritih pa se prelivajo kristalno čiste a za naju premrzle reke za kopanje. Kljub temu so korita polna kopalcev, tako starih kot mladih.
Tudi letos sva drugi prevozila najnapornejšo etapo, Bovec-Predel-Mangartsko sedlo-Predel-Kr.Gora-Vršič-Bovec.Sami frdamani klanci, pa še vroče je bilo, kot da bi sam pekel odprl svoja vrata. Po Dolini Trente se ni prav nič poznal hlad bistre Soče in nama je na števcu pokazalo malo nad 41 stopinjami, občutek pa kot da bi ti nekdo s fenom pihal v obraz.
In pa livek, Livniške Ravne ter prestižno apartmajsko naselje Nebesa ter dolgi hrbet Kolovrata, s katerega je čudovit razgled na dolino Soče in okoliške mogočne gore.
Res da do vrha kar grizeš klanec, ki ne popušča ampak na koncu si nagrajen z razgledom; prava nebesa.
In ob koncu vsake etape sva si privoščila posladek in počitek.
In še zaključna misel, pred kratkim smo s kolesi prekolesarili del tako opevanih Dolomitov. Saj so lepi nič ne rečem, vendar so meni ljubše in lepše naše tako bele in mogočne gore,
gorske doline z neokrnjeno naravo in smaragdna Soča s svojimi pritoki, koriti in belim prodom.
Vse to imamo nekaj deset kilometrov stran, pa vso to lepoto bolj znajo ceniti tujci, katerih so polni kampi in se pripeljejo več sto kilometrov, da potem uživajo v tem našem koščku "nebes".
Pridna! Lepa reportaža.
OdgovoriIzbriši