Že dva tedna sem imela v planu, da naberem malo borovnic.Najprej ni bilo časa, prejšnji konec tedna pa sem šla pogledat na običajna mesta kjer jih nabiran, pa je bilo vse pobrano in prehojeno. Hodila sem dobre tri ure, dež me je močil, nabrala sem jih pa slab liter. Čisto obupana da sem jih zamudila, sem pogledala tudi v malo višje ležečih krajih(na Soriški planini) pa ni bilo nič. No potem pa mi sodelavec v petek pove kje so še, pa da tudi ljudi ni veliko, ker so ti kraji kar odmaknjeni. Pa sem se odpravila. Vam povem čudoviti kraji, meni popolnoma neznani, pol ure vožnje od doma, sicer tudi po grapah in makadamu.Na vrhu pa se je odprl razgled na celotno Škofjeloško pogorje, na gričkih pa posejane kmetije, pokošene senožeti in kakšen mir. Od tam kjer sem pustila avto, je bilo še deset minut pešačenja in že sem bila med "borovjem".Ja pa so bile res ...male,temne, okusne, sladke borovnice. In sem nabirala in uživala v tišini.
Doma pa sem jih nekaj zamrznila, skuhala marmelado, hči je spekla pecivo in najedli se jih bomo tudi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar