Velikokrat premišljujem, da imamo res srečo, da živimo na tako lepem koščku našega planeta. Tu kjer so izrazite meje med letnimi časi,kjer lahko obujem superge in čez deset minut že tečem skozi gozd, kjer nas okoli in okoli pozdravljajo gore,kjer še vidimo sonce in zvezde in ga ne zakriva smog,kjer potrebujemo dve uri vožnje in pridemo do morja ali jezera. Ja res smo lahko srečni, ampak kaj ko se tega zavemo vse premalokrat.
Tako mirna in tiha, nedavno tega, pa je bila prav strašljivo divja.
Daleč je Sora med zadnjim deževjem naplavila mivko.
Kakšne čudovite barve so lahko jeseni, nebo pa tako modro...
Breza je meni najljubše drevo, ker je lepa prav v vseh letnih časih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar