Izziv

     Pred časom nas je ga.Jolanda iz skupine sLOVEnija patchwork povabila k skupnem dobrodelnem projektu Golica. V tehniki paper piecing naj bi vsaka udeleženka izdelala-sešila blok z motivom narcise ključavnice. Material, vzorec in navodila je pripravila omenjena gospa. In ker že dolgo nisem šivala v omenjeni tehniki sem si rekla" pa naj bo, se prijavim da mi bo to nek izziv". Ha ta "nek izziv" mi je povzročil kar nekaj več že tako sivih las.

    Čez poletje res nisem imela neke velike želje in volje za šivanje. Predvsem zaradi vročine, pa dela na vrtu, pa počitnic z vnuki, ob koncih tedna sem pa proste ure raje preživela nekje v naravi, na kolesu. Sedaj ob koncu poletja, ko so vnuki v šoli in vrtcu, ko so malce zmernejše temperature sem si pa vzela čas za šivanje. Res da je bilo to v popoldanskih urah in ko vidijo domači, da sem v šivalnici gredo kot "muhe na med". Vseskozi nekdo nekaj potrebuje: vnuki:" mama a se greš igrat z nami, a bi risala, brala, tekla, skakala...", babi:" a mi greš nekaj iskat v trgovino, lekarno, na vrt..."mož:" a mogoče veš kje imam ta in ta kolesarski dres, hlače, kopalke..." hči: "mami pridi na dvorišče, ne bodi tako asocialna"(to je iz nevoščljivosti ker ona tudi zelo rada šiva, pa nima časa. No toliko o miru, ki sem ga imela in potem še ta frdamana tehnika, katero sem že čisto pozabila in sem morala osvežiti znanje. In potem sem šivala in parala, no to je bilo v enakem razmerju oziroma skoraj sem več parala kot šivala. Tisti ubogi vzorec na papirju sem prešila po dolgem in počez, pa zlepila še s selotejpom, ker se mi je čisto scefral. No po dnevih muk sem nekako "uspela" sešiti narciso. Ne sicer povsem zadovoljna, ker bi bili stiki lahko bolj natančni ampak sedaj je kar je in ne grem spet parat😅.