Malce sem se polenila, kar se tiče pisanja dnevnika, pa čeprav so dnevi zapolnjeni z različnimi aktivnostmi. Pretekli teden smo s kolegicami, pravzaprav nekdanjimi sodelavkami šle z vlakom "v Gorico na pico". Bil je krasen in topel jesenski dan, pravzaprav kar vroč. Do solz smo se nasmejale ob obujanju spominov, kako smo hodile v staro Gorico po kavbojke. V tistih časih so bili cariniki strah in trepet ob prehodu meje. Pred njimi smo bili prestrašeni in ponižni in potem presrečni, ko so nas spustili čez mejo po nakupih. Še večja sreča pa je bila ko in če nam je uspelo nazaj grede čez mejo pretihotapiti dvoje ali troje hlač in to tako, da smo imeli oblečene ene čez druge. Ja lepi spomini. Manj lepo pa je današnje središče stare Gorice, ki vidno propada. No nekaj renovirajo in morda bodo uspeli oživeti in obnoviti dotrajane stavbe do leta 2025 ko sta Gorica in Nova Gorica Evropska prestolnica kulture.
Ni komentarjev:
Objavite komentar