Res je minilo kar nekaj let od mojega zadnjega obiska Vršiča s kolesom. Včeraj pa je kar naenkrat padla odločitev "jutri skočimo na Vršič". No skok je relativnega pomena 😉 Zvečer smo naložili v kombi kolesa, zjutraj pa smo se že pred sedmo uro odpeljali proti Kranjski Gori. Zgodaj predvsem zaradi vročine in pa prometa na cesti. Obetal se je še en lep dan in ko smo se s kolesi odpeljali proti prelazu je bil še prijeten hlad, pa seveda malo prometa, ter sem ter tja kakšen kolesar. Cesta je slaba, kaj slaba zelo slaba, pa še prejšnji večer je bilo v tem koncu močno deževje, ki je na cesto prineslo veliko peska, vej in listja.
Na vrhu smo ugotovili, da smo izbrali pravo uro in dan, prijetno toplo, rahel veter, le pločevine je bilo iz minute v minuto več. Sem pa kar malce razočarana, da vsem tem skorajda nepreglednim kolonam motornih vozil, ne zaračunavajo ekološkega davka, pa bodisi da ga samo prečkajo ali pa se ustavijo na vrhu. V tujini je to običajna praksa in mogoče bi s tem delno popravili cesto, obnovili bankine, postavili sanitarije...
Na vrhu smo ugotovili, da smo izbrali pravo uro in dan, prijetno toplo, rahel veter, le pločevine je bilo iz minute v minuto več. Sem pa kar malce razočarana, da vsem tem skorajda nepreglednim kolonam motornih vozil, ne zaračunavajo ekološkega davka, pa bodisi da ga samo prečkajo ali pa se ustavijo na vrhu. V tujini je to običajna praksa in mogoče bi s tem delno popravili cesto, obnovili bankine, postavili sanitarije...
Saj čutiš in vidiš da je cesta v slabem stanju, ko se pelješ navzgor, ampak ko se spuščaš je pa občutek, kot da se voziš po zelo, zelo slabem makadamu.
Sledil je postanek za kavo v urejeni turistični Kr.Gori, pa kratek skok do Nordijskega centra v Planici ter povratek domov.
Lep dan, dobra družba, krasen izlet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar