Šivanje prijemalk

     Današnji praznični tih deževen dan je ravno pravšnji za šivanje. Če je lepo vreme me vleče ven v naravo, na tek, sprehod ali kolo, danes pa sedim za šivalnim strojem in šivam male uporabne stvari za v kuhinji natančneje prijemalke. Imam čas, kosilo se kuha, kruh peče in v šivalnici prav uživam. 
    Že dolgo sem imela v planu sešiti nekaj prijemalk, kajti stare so skozi leta uporabe in mnogo pranj izgubile kvaliteto. Pa sem premišljevala kakšna naj bo oblika, kot rokavice, štirioglate, ovalne, povezani s trakom med seboj, v obliki srčka in celo kroj izrisan po starih prijemalkah v obliki rokavic... Nič od tega me ni navdušilo, te v obliki rokavic sem celo sešila ne prav posrečeno, za moj okus bolj skrpucalo kot prijemalki. Po dolgem brskanju po spletu sem izrisala kroj-nekaj med ovalom in krogom, dovolj širok in ne predolg.

    Za medvlogo sem uporabila malce debelejše polnilo oziroma mehkejši filc. Za lice debelejši bombaž-platno, za notranji del pa tanjši bombaž. Robne trakove sem na eni strani prišila strojno, na drugi pa ročno, kar je sicer precej zamudno ampak izpade lepše. Del robnega traku sem pustila še cca 10 cm in oblikovala zanko za obešanje, ter dodala okrasni gumb .

    Dva para prijemalk sem sešila včerajšnji dan, nekaj jih bo nastalo še danes, pa če bo čas še kaj uporabnega.

S kolesom

     Na današnji lep dan smo se s kolegi peljali malo naokoli. Po lepih krajih, cestah z malo prometa, na Komendske Dobrave, Cerklje, Tupaliče... se povzpeli na Možjanco (jaz prvič).Uživali smo v lepih razgledih in pomladansko toplem dnevu, katerih je bilo letošnjo pomlad res malo in izlet zaključili s kavo kar na naši domači odprti "terasi" dvorišču.

 

Jutranja peka

     

    Danes je bil čas za peko kajti imela sem pripravljena dva testa za sladko in slano peko. Najprej bagete iz mešanice polnozrnate in bele moke, nato pa še en ratovnk' kot bi rekla moja tašča, nekaj bo že "ratal". Vse testo je bilo zamešeno z drožmi, vendar mi je tisto za sladko peko delovalo malce preveč "zbito" in sem spremenila plan peke. Najprej je bilo mišljeno da bom spekla kokos-čokoladno potico, pa sem si premislila, testo razvaljala v pravokotnik ter namazala z nadevom. Za nadev sem pa uporabila pet beljakov (so ostali od prejšnje peke) stepenih v sneg, po okusu rjav sladkor, limonino lupino, malce zmletih mandljev, vanilij sladkor, za okus še malce začimb za kuhano vino, pa mleto čokolado. Velikokrat uporabljam kar imam pač pri roki ter improviziram ,zato težko napišem točno recepturo.

Vse navedene sestavine sem zmešala, ter namazala na zvaljan testen pravokotnik, zvila ter narezala cca 2 cm debele rolice-polžke, katere sem polagala na s peki papirjem obložen pekač. Polžke nisem nič vzhajala ampak takoj spekla v naprej segreti pečici na 200 stopinj. Ni bil noben presežek od peciva, vendar je k dopoldanski kavi kar "pasal".

Dan zemlje

    Naša lepa zemlja, naš zeleni planet, naša tako radodarna narava in na drugi strani človek, ki tako mačehovsko upravlja z naravnimi dobrinami, ki kopiči odpadke, onesnažuje vode in zrak, odlaga odpadke vsepovsod, uničuje naravo vse z namenom vedno večjega zaslužka in to ne glede na dolgoročne posledice katere bodo trpele generacije. Tak egoizem ki se ne ozira na dolgoročne posledice me jezi in boli. Najbolj pa me boli da marsikdo reče  "le kaj pa lahko jaz tu pripomorem". Seveda lahko, z manjšo potrošnjo, s podpiranjem malih lokalnih pridelovalcev zelenjave in sadja, da uporabljamo za premagovanj krajših razdalj kolo, da ne zavržemo hrane, ne uporabljamo kemikalij za čiščenje, gnojil za vrt, da uporabljamo in nakupujemo oblačila iz "druge roke", da varčno uporabljamo vodo, ne uporabljamo pvc vrečk za nakup sadja, zelenjave ampak doma sešite, da nismo pohlepni pri nabiranju zelišč in sadežev katere nam ponudi narava in pri tem ne uničujemo rastja, da ne trgamo zaščitenih rastlinskih vrst, da ne mečemo odpadkov vsepovsod, da....
   Ja lahko, vsakdo lahko po svojih najboljših močeh pripomoremo k ohranjanju narave ter njenih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanju le teh za prihodnje generacije. Narava nam ogromno nudi, zato bodimo do nje prijazni in hvaležni. 

    Dopoldan sem se zapeljala do bližnjega gozda ter nabrala listje gozdnih jagod, malin , mladih kopriv za čajne mešanice in nekaj cvetja pomladne vetrnice, cvetočega zimzelena in vijolic za herbarij, uživala v soncu, ptičjem petju in tišini. To pa je privilegij, ko se lahko dopoldan v miru in tišini sprehodiš skozi gozd. Hvala naravi in zemlji za vse to.

    

Za dušo in telo

    Vsakega malo je bilo skozi današnji  malce za duš in malce za telo.
 Čas za vezenje, skutni rogljiček in zeliščni čaj-to je bila hrana za dušo in telo. Te vezenine bom všila v izdelek "Trikotniki prijateljstva". Projekt je bil izpeljan ob koncu leta preko skupine ljubiteljic patchworka na Facebooku.

    Popoldan je bil čas za počasen, dolg tek skozi gozd in med polji - to je bila hrana za telo, no tudi za dušo 😉

    Seveda brez posladka ne gre- skutni rogljički polnjeni z domačo malinovo marmelado😋, jih že ni več.