ponedeljek, 5. maj 2014

Brač

Otok Brač je z Vidovo goro najvišji otok na Jadranu.

Z dolžino 40 km, širino 13 km je Brač tretji največji hrvaški otok.
 
Nešteto malih zalivčkov s peščenimi plažami in kristalno čistim morjem, obkroženih z borovimi gozdički, oljčniki, vinogradi, nasadi opojno dišečih cvetočih mandarinovcev, pomarančevcev in limonovcev, vmes pa prijetne vasice s kamnitimi hiškami. Cvetoči travniki izstopa pa kadulja s svojo močno vijolično barvo in vse je takooo zeleno ko še ni tiste "uničujoče" poletne vročine, takšen je Brač v maju.



 
 
Nastanjeni smo bili v majhni vasici Postira na severni strani otoka v malem družinskem hotelu Pastura  kjer smo preživeli tri prekrasne dni.
 

 
Postira je bila leta 2012 izbrana za najlepšo dalmatinsko vas in glede na svojo urejenost si to vsekakor zasluži.








Na vsakem koraku vidiš prekrasna kamnoseška dela od hiš, skulptur, različnih majhnih detajlov, kamen obdelan kot čipka... Vse te mojstrovine in znanje izhaja iz znane kamnoseške šole v kraju Pučišča.







 
 
Glede na razgiban teren je otok pravi izziv za vse kolesarske navdušence. Ceste so lepe, prometa pa je bilo glede na to da se glavna sezona še ni pričela malo.  

 Kljub slabši vremenski napovedi sta nam bila podarjena dva lepa, sicer za ta letni čas malce hladna dneva v katerih smo prekolesarili doberšen del otoka.
 
Preko Supetara, Sutivana ,Ložišća do Milne, in potem nazaj pa preko Nerezišča  
 

 
 
Za naslednji dan nas je čakala Vidova gora s svojimi 778 m s katere se ti odpre prekrasen pogled na Bol in okoliške otoke.
  
 
 




 
 
Sledil je dolgi spust do Bola ter postanek na obali .
 
 
 

Za konec pa še čudovita mala vasica Pučišća z znano kamnoseško šolo, katero smo si ogledali naslednji dan .
 
 

 Ob koncu vsake kolesarske ture je sledilo še speljevanje do gostišča "pri Toniju" na kozarček Plavca.
 




 
Deževno soboto smo izkoristili za ogled muzeja v kraju Škrip in pa že prej omenjene kamnoseške šole.
 



 
 




Zaključek kolesarskega izleta smo sklenili v konobi Toni kjer so naše brbončice razveselili z okusno večerjo, dalmatinska glasba pa nas tako ali tako nikoli ne pusti ravnodušne...


 




Glava je spočita in polna nepozabnih vtisov s tega prelepega otoka.
Vsa zahvala gre Mojci in Pavletu za prijetno nastanitev ter organizacijo izleta, vsekakor pa je v veliki meri za dobro vzdušje pripomogla kolesarska druščina.
Upam da se drugo leto ponovno srečamo.
 
 
 
 
 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar